Pred dvema milionoma let vsaj tri vrste “Homo”
Naš neposredni človeški prednik, Homo eretcus, je sodeč po različnih fosilih, nedavno najdenih v Keniji, pred skoraj dvema milijonoma let sobival z najmanj dvema vrstama Homo. Najdba je dodatno osvetlila skrivnostno vrsto, ki je živela ob zori vrste Homo: Homo rudolfensis, katere prvi ostanki so bili najdeni pred približno 40 leti.
Novi fosili, odkriti na vzhodnem delu jezera Turkana (Kenija), potrjujejo obstoj najmanj dveh drugih vrst Homo, ki naj bi pred približno dvema milijonoma let sobivali z našim neposrednim človeškim prednikom, Homo erectus. Najdbe dajejo prve odgovore na obširne razprave o raznolikosti človeške vrste v pleistocenu, ki so se začele, ko je bila na istem območju pred približno 40 leti najdena lobanja.
Lobanja, cela spodnja čeljust in del neke druge spodnje čeljusti. Ti trije fosilni ostanki, časovno umeščeni v obdobje med 1,78 in 1,95 milijona let, najdeni v Keniji med letoma 2007 in 2009, so delno odgovorili na vprašanja, ki so ga znanstveniki pretresali vse do tedaj: koliko vrst Homo je živelo v tistem obdobju?
Odgovor je, da najmanj tri vrste, kot je dognala znanstvena ekipa v okviru raziskovalnega projekta Koobi Fora (KFRP). Znanstvena ekipa pod vodstvom paleoantropologinje Meave Leakey z inštituta Turkana Basin iz Nairobija (Kenija) je svoje izsledke objavila v reviji Nature.
Najdba osvetljuje skrivnostno vrsto, ki je živela na začetku vrsteHomo, to je pred približno dvema milijonoma let, od katere je preživel samo Homo sapiens. Kaže tudi na to, da so v obdobju med 1,78 milijona in 2,03 milijona let v dolini Great Rift verjetno sobivale različne vrste Homo.
Leta 1972 je Leakey na arehološkem najdišču Koobi Fora odkrila skrivnosten fosil, znan pod imenom KNM-ER 1470. Gre za lobanjo, katere posebnost sta nadpovprečna velikost ter širši in bolj ploščat obraz kot pri drugih vrstah Homo. Z najdbo navedenega fosila so se odprle številne razprave o tem, koliko različnih vrst Homo je sobivalo v pleistocenu.
Nekateri znanstveniki so nenavadno obliko lobanje KNM-ER 1470 pripisali spolnim razlikam in naravnim variacijam znotraj iste vrste. Lahko bi šlo za neznačilnega pripadnika vrste Homo habilis, ki naj bi živela v obdobju med 2,3 in 1,4 milijona let v vzhodni Afriki. Toda njegov sploščen obraz naj ne bi imel značilnosti vrste Homo habilis, ki ima naprej pomaknjeno zgornjo čeljust, niti značilnosti našega prednika Homo erectusa.
Okrepljena predpostavka o Homo rudolfensis
Zato so drugi navedeni fosil razlagali kot dokaz za novo neodvisno vrsto, Homo rudolfensis. To bi pomenilo, da je bila stara skupina sodobnih ljudi raznolika.
“V zadnjih 40 letih smo izkopavali na širokem območju usedlin okoli jezera Turkana in iskali fosile, ki so nato potrdili edinstvene značilnosti obraza lobanje KNM-ER 1470. Naposled imamo nekatere odgovore,” pojasnjuje raziskovalka Leakey.
Strokovnjaki menijo, da bodo te nove najdbe podkrepile predpostavko o Homo rudolfensis. Po navedbah Freda Spoora, vodje znanstvenih raziskav, z inštituta Max Planck za evolutivno antropologijo v Leipzigu (Nemčija) daje “kombinacija treh novih fosilov veliko bolj jasno sliko lobanje KNM-ER 1470. Zdaj je jasno, da sta prvi dve vrsti Homo sobivali z vrsto Homo erectus”.
Fosili, najdeni zelo blizu lobanje KNM-ER 1470
Trije novi fosili so bili najdeni v malo več kot 10-kilometrskem polmeru od točke, kjer je bila najdena lobanja KNM-ER 1470, njihova starost pa je ocenjena na obdobje med 1,78 milijona in 1,95 milijona let. Lobanja KNM-ER 62000, najdena leta 2008, je zelo podobna lobanji KNM-ER 1470, čeprav je manjša, in dokazuje, da slednja ni osamljen primer.
Na novem fosilu se je ohranila zgornja čeljust s skoraj vsemi zobmi, kar prvič omogoča ugotovitev, za katero vrsto spodnje čeljusti gre, pri čemer je ta podobna čeljusti lobanje KNM-ER 1470. Njena majhna velikost je ovrgla nekdanjo trditev, da lobanja KNM-ER 1470 pripada moškemu pripadniku Homo habilis.
Lobanja KNM-ER 1470, najdena leta 1972, skupaj z novo spodnjo čeljustjo lobanje KNM-ER 60000. Obe naj bi pripadali isti vrsti.
Lobanja KNM-ER 60000 (najdena leta 2009) se od drugih dveh na novo najdenih fosilov razlikuje po tem, da je njena čeljust bolje razvita kot pri prvih do sedaj odkritih pripadnikih vrste Homo. Zaradi te najdbe danes vemo, da je imel Homo rudolfensis nenavadno obliko neba v obliki črke U, z nasprotno rastočima podočnikoma na sprednjem delu čeljusti v nasprotju z ravno in ob straneh rastočima podočnikoma pri Homo habilis, ki ima nebo v obliki črke V. To po Spoorovih navedbah kaže prej na razvoj dveh različnih vrst kot pa na variacije znotraj ene in iste vrste.
Novi fosili bodo v veliko pomoč pri odkrivanju, kako je prvič nastala naša veja človeške evolucije, ki je doživela svoj razcvet pred skoraj dvema milijonoma let. Če so tri vrste živele na istem času in na istem kraju, kako so se med seboj borile za hrano in ozemlje? Paleoantropolog William Kimbel z državne univerze v Arizoni (ZDA) meni, da bo treba v prihodnje “določiti predpostavke o tem, kako bi si lahko razdelile območje”.
Viri:
Meave G. Leakey, Fred Spoor, M. Christopher Dean, Craig S. Feibel, Susan C. Anton, Christopher Kiarie & Louise N. Leakey. New fossils from Koobi Fora in northern Kenya confirm taxonomic diversity in early Homo. Nature 488: 201–204, 9. avgust 2012 doi:10.1038/nature11322.