Slovenija

Potujoči kamni

Potujoči kamni

potujocikamni1Na področju, znanim pod imenom “Racetrack Playa”, v kalifornijski Dolini smrti blizu zahodne meje Arizone je neverjetno veliko število kamnov v velikosti od majhnih kamenčkov do poltonskih skal, ki redno potujejo kar sami od sebe, vendar nihče ne zna razložiti, zakaj.

Premikajo se samovoljno in za seboj puščajo kilometre cikcakastih, vijugastih in ravnih sledi, ki že desetletja begajo znanstvenike. Kot je razvidno iz slik, so na zatrdeli površini pokrajine sledi vode, zaradi česar bi se nedvomno opazile sledi zunanjega vpliva. Zato je sedaj veliko vprašanje – kako se premikajo kamni?

potujocikamni2Zgodnje študije so se začele že leta 1948, ko sta geologa Jim McAllister in Allen Agnew kartografirala področje, nato pa so bili kamni za dve desetletji pozabljeni. Leta 1968 pa sta se znanstvenika Robert Sharp and Dwight Carey namenila “slediti” kamnom sedem let tako, da sta si beležila njihove premike v rednih časovnih razmikih. Domnevala sta, da kamenje premika veter. Voda namreč na površju ponoči zmrzne, kar ustvari bolj gladko površje, ki naj bi omogočalo lažje premikanje kamnov. V deževnem delu leta lahko voda res hitro poplavi površje v dolini, a moč vodnega toka preprosto ne more imeti dovolj pogonske moči. Kot je bilo že omenjeno, kamni včasih potujejo cikcakasto. To naj bi nastalo zaradi spremembe vetrov.

Že na prvi pogled je ta teorija šibka. Začuda je bila vseeno široko sprejeta vse do leta 1991, ko je začel potujoče kamne preučevati geolog John Reid. Ta je s skupino študentov v vremenskih razmerah, podobnih tistim iz zadnjih raziskav, poskušal potiskati skale in jih vleči z vrvmi. A skale so kljub vsemu naporu ostale trmasto nepremične.

potujocikamni3Obstaja še ena teorija, ki se imenuje “Tristanov učinek”. Na univerzi v Zürichu je bila izvedena raziskava o fizikalnih lastnostih kamnov. Na podlagi te raziskave je nastala teorija, v skladu s katero se zrak v porozni notranjosti kamnov stisne v nočeh, kadar temperatura pade pod ničlo. Naslednji dan intenzivna puščavska vročina in sonce povzročita, da se zrak v notranjosti znova razširi, zaradi česar naj bi se kamni premikali – vendar niti ta teorija ni prepričala vseh znanstvenikov.

Zato znanstveniki danes še vedno raziskujejo in poskušajo ugotoviti, kako se kamni premikajo. Trenutno jim sledijo z GPS napravami in sateliti. Do novih odkritij pa nas bodo potujoči kamni še naprej begali, čudili in navduševali.