Umetniško delo je torej dejansko prenosnik, toda o resnični umetnosti lahko govorimo šele takrat, če tudi plemeniti. Tedaj je njegova lepota povezana s čustvi in idejami, ki se prepletajo, kot denimo v gledališki igri, ter pustijo sled v človeku in ga dvignejo proti nečemu, kar ga presega.

"Ko je Bog ustvaril čas, ni ničesar rekel o naglici," se glasi afriški rek. A ne glede na to ostaja dejstvo, da nam čas beži. Trpimo zaradi kroničnega pomanjkanja časa. Naš čas meri "krono-meter" oziroma ura, v drugih kulturah pa so čas tehtali, kar je bila naloga Kairosa ali boga pravega trenutka.

Kabir ali Al-Kabir, kar pomeni "Neskončno velik", "Najbolj vzvišeni", je izjemen pojav indijskega misticizma. V zahodnih krogih je ostal precej dolgo neznan, vse dokler njegov veliki častilec Rabindranath Tagore ni prevedel zbirko njegovih pesmi iz jezika hindi v angleščino.

Obstaja splošna nagnjenost k necelovitemu razumevanju joge, saj se običajno ne upoštevajo vsi njeni vidiki, temveč le deli joge, "podjoge", če jih lahko tako sploh imenujemo. Za primer vzemimo hata jogo, telesno jogo. Danes hata joga zaradi zmotnega razumevanja velja za način ponovne vrnitve zdravja, mladosti in lepote.

Neki egiptolog je v svojo beležko zapisal: "Sfinga vselej bedi nad velikanskimi nekropolami. Njen rdeči obraz je obrnjen proti točki na obzorju, kjer se dviguje Sonce. Sfinga je varuhinja prepovedanih pragov in kraljevskih mumij; prisluškuje spevu planetov; bedi na robu večnosti, nad vsem, kar je bilo, nad vsem, kar bo; zre v daljave, kjer tečejo vode nebeškega Nila in plovejo ...

So stvari, ki nekatere zadevajo in drugih ne, kot so politična ali ekonomska vprašanja, in so stvari, ki so skupne vsem, med drugim dejstvo, da bomo vsi umrli. Zato me kot filozofa in kot človeka preseneča, da je toliko milijonov ljudi, ki se ne sprašujejo ali v velikih delih antične modrosti in pri velikih sodobnih mislecih ne poskušajo odkriti, kaj ...

Potrebujemo obrtnike in potrebujemo umetnike. Potreben je nekdo, ki priskrbi neobdelano materijo, in potreben je tisti, ki jo obdela in preoblikuje. Potreben je tisti, ki nabere liste v oddaljenem gozdu, in tisti, ki zna iz njih izdelati učinkovito zdravilo: zdravnik.

Zen budizem je filozofska religija, katere osnovni cilj je razsvetlitev oziroma raztrganje papirnih vrat iluzije. Z drugimi besedami – cilj je spoznati sebe in svet, ki nas obkroža, da bi lahko živeli v skladu z lastno naravo. Treba je uvideti, kateri del nas je sestavljen iz papirja, in zbrati moč, da ga odvržemo in ohranimo le to, kar je del ...

Kadar se kakšne počitnice končajo in nameravamo znova začeti z vsakodnevnimi obveznostmi, našo zavest znova preplavijo težave, za katere smo mislili, da smo jih ob odhodu zakopali.

Veščina filozofa iskalca je v tem, da išče in najde tukaj in zdaj, sredi napak in neznanja, sredi teme in pasti, tistih skritih realnosti, ki čakajo na delovanje pogumnih ljudi, da bi zasvetile v svoji pravi velikosti.

Z mitološkimi zgodbami se srečujemo od najstarejših dni človekove zgodovine. Te so v koreninah vsakega ljudstva in vsake kulture. Človek je v njih našel smernice, nasvete, kažipote za hojo po življenjski poti ...

"Vidim nepregledno množico takšnih in drugačnih ljudi, ki se neutrudno vrtijo okoli samih sebe, samo zato, da bi si priskrbeli svoja mala običajna veselja, s katerimi bi izpolnili svoje srce. Vsakdo med njimi se umika vase, brezbrižen do usode drugih ..."

Filozofija je velika vzgojiteljica; uči nas živeti. Najtežje od vsega, živeti, nas skoraj nihče drug ne bo naučil. Ne bomo postali modreci, znebimo pa se lahko vsaj nekaj strahov, dvomov, ki smo jih pred tem imeli. Ne bomo videli velike resnice, lahko pa postanemo bolj prepričani.

Kaj zares smo? Smo misterij. Smo nekaj, kar je nad vsemi stvarmi, neke vrste opazovalec, ki presega vsako obliko manifestacije. Kako lahko torej dosežemo notranji mir?

Idejo o Zemlji kot živem planetu srečamo v različnih oblikah v skoraj celotni zgodovini človeštva. V grški mitologiji se starodavna boginja Zemlje in poosebitev samega planeta Zemlje imenuje Gaja.