V prejšnji Budilki za dušo ste si lahko prebrali odlomek iz indijskega epa Mahabharata, v katerem je Ardžuna pred ključno odločitvijo o tem, ali se bo boril ali ne. Krišna ga pouči o tem, da je za premagovanje dvomov in strahov potrebno spoznanje.

Vendar pa ni dovolj samo spoznati, temveč je treba tudi delovati. Spoznanje je sicer neobhodno, saj nam omogoča, da v sebi prepoznamo Kurujce in Pandujce. Šele nato namreč lahko izberemo, na katero stran se bomo postavili, in začnemo delovati. Kajti ni dovolj samo delovanje, ampak mora biti delovanje tudi pravilno.

V spodnjem odlomku Krišna še dodaja, da bi moralo biti gonilo pri delovanju dolžnost oz. svobodna volja posameznika in ne njegove nagonske zahteve oz. želje. Plemenit človek namreč ne deluje zaradi želje po dobičku, temveč iz dolžnosti in plemenitosti.

Krišna: Tvoja dolžnost je delovanje in ne sadovi tvojega delovanja. Nikoli naj ne bo gibalo tvojega delovanja osebna korist in nikoli ne zapadi v nedelovanje. /…/ Deluj ne glede na uspeh ali neuspeh.

Človek, ki je dosegel spoznanje, je odvrgel želje, ki jih je nosil v svojem srcu in našel zadovoljstvo le v atmanu (nesmrtna duša, opr. prev.). Tak človek vselej ohrani mir kljub težavam in tegobam. V njem je splahnela vsaka želja po trenutnih zadovoljstvih; izginile so strasti, strahovi in jeza. Takšen človek je modrec trdnega uma. Tisti, ki ga nič ne privezuje, ki se ne radosti v sreči in ne sovraži v nesreči, je pravi modrec. Ko takšen človek svoja čutila umakne iz zunanjega sveta in jih potegne vase kot želva svoje ude, pomeni, da trdno stoji na svojih spoznanjih. /…/

Če se človek prepusti, da ga nosijo spremenljiva čustva, se modrost prevaža na barki, ki jo nosi veter po valovitem morju. Zato, o Mogočni, lahko do pravega spoznanja pride samo tisti, ki je svoja čutila popolnoma ločil od zunanjih vtisov. Kar je noč za vsa bitja, je budno stanje za modreca; kar ima vsakdo za budno stanje, je za modreca, vidca noč. Mir bo dosegel le tisti, v katerega vse želje vstopajo kot reke, ki pritekajo v nespremenljivi ocean, in ne tisti, čigar gibalo so želje. Tisti, ki je odvrgel vse želje in gre svobodno naprej, brez sebičnosti in nečimrnosti, je dosegel notranji mir. /…/

Ardžuna: Če je spoznanje višje od delovanja, o Krišna, zakaj me siliš v to strahovito dejanje?

Krišna: Obstajata dve poti, kot sem učil že v preteklosti, o Brezgrešni. Prva je pot znanja, druga pa pot delovanja. Nihče se ne more odreči delovanju niti ne more doseči popolnosti tako, da se izogiba delovanju. Ni človeka, ki bi lahko v popolnosti prenehal delovati. /…/ Zato izvršuj svojo dolžnost, ker je delovanje višje od nedelovanja.