O prijateljstvu

O prijateljstvu

Celo življenje iščemo pravega, resničnega prijatelja. In tudi če ga najdemo, se iskanje vseeno nikoli ne konča. Kajti ali je res mogoče zaobjeti vse pomene in možnosti tega globokega in prefinjenega odnosa? Kakor iskanje resnice, ki se izmika končni opredelitvi in ki terja, da jo živimo in vedno znova prepoznavamo, kakor iskanje boljšega in popolnejšega lastnega bitja, kakor ponovno iskanje davno izgubljenega in neprecenljivega zaklada − iskanje prijatelja pomeni isto.

oprijateljstvu1Dela filozofov, pesnikov in pisateljev o različnih odtenkih prijateljstva so nepreštevna. Mnoga podajajo nauke, ki jih nikoli več ne pozabljamo, tople in modre misli, ki osvetljujejo bistvo ideje prijateljstva. Spoznavamo, da prijateljstvo vedno zajema obojestransko izgrajevanje, v katerem ni vedno mogoče vsega predvideti in v katerem neprestano nastajajo nove oblike. Pustolovščine junakov iz posadke na ladji Argo, Gilgameša in Engiduja, Don Kihota in Sanča Panse, pogovori med Lisico in Malim princem, Tolkienovi junaki s tisoč odtenki medsebojne podpore in prijateljstva, zvonki in skoraj otroško iskreni verzi azteških pesnikov ter brezčasna aktualnost in jasnost številnih starejših pa tudi sodobnejših mislecev so le nekateri dobro znani primeri v nepresahljivem bogastvu našega izročila.To so resnični darovi, ki še naprej ostajajo aktualni in v sebi nosijo živo potrebo sedanjosti, pa tudi prihodnosti.

oprijateljstvu2Maska prijateljstva

Lisica iz Malega princa nas opominja, da prijateljstvo ni že izdelan proizvod, ki bi ga lahko kupili in uporabili kot le še enega med mnogimi drugimi proizvodi. Toda danes se je, razen v izjemnih primerih, ukoreninilo precej površinsko in nestanovitno “prijateljevanje”, ki je odvisno od okoliščin in plod različnih interesov. To se najpogosteje ne dogaja zato, ker bi bil nekdo sebičen ali preračunljiv, temveč predvsem zato, ker prijateljstvo sklepa brez uporabe zavesti, brez trdne odločitve in jasnih stališč. Namesto tega se samo prepušča toku življenja.

Tako pogosto ne vidimo niti ne želimo prepoznati vsega tega, kar se resnično skriva za številnimi odnosi, ki jih kar prehitro imenujemo “prijateljski”. Kaj pa če smo samo šibki in osamljeni? Ali iščemo družbo zato, da bi pobegnili pred težavami, ali ramena, na katerih bi izlili solze, in nekoga, ki bo poslušal naše dolgo in široko razlaganje o lastnih dvomih in težavah? Ali pa se želimo samo kratkočasiti in “ubiti dolgočasje” tako, da se vedno znova vrtimo v krogu enakih tem? Marsikdo takšne trenutke neredko usmerja v širjenje kritizerskega vzdušja in vtikanje v osebno življenje drugih. To je naravnano proti skupnim znancem in prijateljem, pa tudi proti temu, s čimer nam dnevno postrežejo mediji. Po takšnih srečanjih si najpogosteje ne želimo priznati, da so nam ta namesto občutka izpolnitve in zadovoljstva prinesla nekaj povsem nasprotnega – praznino in nezadovoljstvo. Zaradi inercije se bomo ponovno srečevali, toda takoj ko nastopi nepričakovan življenjski preobrat, npr. po končanem študiju, spremembi službe ali selitvi, se postopoma razblinejo ali celo popolnoma pretrgajo vse tiste povezave, ki smo jih še nedavno imeli za neuničljive. Tako zaključimo, da gre življenje naprej, in se zadovoljimo z drugimi podobnimi odnosi.

Toda globoko v sebi vemo, da potrebujemo tisto zanesljivo oporo, sorodno dušo, s katero bo naše življenje dobilo drugo, trajnejšo, globljo razsežnost, ki je daleč nad varljivim vsakdanjikom. So trenutki, ko to potrebo čutimo tako močno in jasno kakor nepotešljivo žejo.

oprijateljstvu3Prijateljstvo – ljubezen do medsebojnega spoznavanja

Bistvo filozofskih naukov vsebuje idejo prijateljstva, ki temelji na ljubezni do medsebojnega spoznavanja. Ta ljubezen je prežeta z močno potrebo po učenju in spoznavanju. To je živ odnos, v katerem se možnosti nikoli ne izčrpajo, v katerem nas nekaj vedno znova navdihuje, da bi se učili, popravljali napake, med seboj delili izkušnje in spoznanja. Pitagorejci pravijo, da je prijateljstvo vez med dvema dušama, polnima vrlin.To pomeni, da resnično povezovanje med dvema človekoma temelji na povezovanju njunih duš in ne minljive pojavnosti, pri čemer so na prvem mestu vrline, resnične in globoke človeške vrednote. Vsak človek ima zmožnost za izražanje nekaterih vrlin, tako da vrlina enega postane dostopna tudi za drugega, ki si jo približa in s tem dobi novo spodbudo za rast. Tako se vrline združujejo in prijateljema prinašajo novih moči in navdih, tako da ti lahko popravijo svoje pomanjkljivosti ali jih vsaj zmanjšajo.To spominja tudi na Platonovo idejo o iskanju izgubljene polovice duše. Na nek način niti en človek ni popoln, dokler svojega resničnega bitja ne združi z drugo sorodno dušo.

Prijatelji in sovražniki

Pogosto v razmišljanjih filozofov, pa tudi v mitih in književnih delih najdemo povezovanje pojmov prijatelja in sovražnika. To je zato, ker sta ta dva pojma veliko tesneje povezana, kakor se zdi na prvi pogled. Zelo močan je na primer prizor, v katerem se Gilgameš, božanski kralj Uruka, z Engidujem bori kakor z naključnim sovražnikom, nato pa postaneta takšna prijatelja, da ju niti smrt ne more ločiti.

Periander, eden med sedmimi grškimi modreci, je dejal: “Kadar govoriš o sovražniku, ne pozabi, da boš nekega dne njegov prijatelj.” Podobno sporočilo imajo tudi pitagorejci: “Na sovražnika ne glej drugače kakor na prijatelja, ki je zašel s poti.” V teh sporočilih zasledimo isto misel, ki navaja k temu, kako nevarno in nepremišljeno je nekoga imenovati “sovražnik”, čeprav včasih mislimo, da imamo upravičene razloge za to. Zakaj je to tako?

oprijateljstvu4zEna med človeškimi slabostmi je, da nekoga za vedno razglasimo za slabega ali vsaj nezaželenega. Po drugi strani pa je ena velikih človeških vrlin zmožnost preseganja tega črno-belega gledišča.To je zmožnost odpuščanja, vendar ne v njeni površinski in razvodenjeni obliki ali z občutkom nekakšne nadčloveške žrtve. Ta zmožnost je vrsta vzvišenega stanja zavesti, ki ga je mogoče živeti enostavno in vedro, ne da bi s tem obremenili druge in jih oddaljili od sebe. Znati odpuščati preprosto pomeni vedeti, da je vsakdo, tudi mi, lahko v zablodi, vsakdo se lahko zmoti. To pomeni dati nekomu možnost, da popravi napako. Zato je v odnosih z ljudmi potrebna neprestana budnost ali kakor pravi Pitagora: “V odnosih z drugimi se ne vedi tako, da tvoji prijatelji postanejo tvoji sovražniki, temveč da tvoji sovražniki postanejo tvoji prijatelji.” Ta budnost je usmerjena predvsem na naše lastno delovanje in stališča, da bi kljub vsem krizam in težavam ohranili in poglobili prijateljstvo ter preprečili, da bi naš prijatelj postal naš sovražnik. Nato pa gremo lahko še korak dlje – znati spremeniti sovražnika v prijatelja.

Prijateljstvo – spoznavanje samega sebe

oprijateljstvu5Dva zgoraj omenjena ključa prijateljstva – ljubezen do medsebojnega spoznavanja in transformacijo sovražnika v prijatelja je mogoče uresničiti samo, če obenem poteka še nekaj – spoznavanje samega sebe. To je izhodiščna in ciljna točka vsakega resničnega prizadevanja, s katero se zaokroži lastni smisel in se prepozna v smislu celote. Če se ne moremo povezati s samimi seboj, se ne bomo mogli povezati niti z drugim človekom. Samo tisti, ki ima ozaveščene svoje dobre in slabe plati, lahko doume in spozna drugega človeka. Šele takrat, ko si sam prizadeva, da bi bil boljši, bo spoštoval tudi drugo človeško bitje, s katerim iz določenih razlogov deli iste življenjske težnje. Posvetilo Carla Sagana svoji ženi in soustvarjalki Ann Druyan v knjigi z naslovom “Kozmos” to jasno in iskreno potrjuje: “V brezkončnosti časa in prostora sem radosten, ker delim isti planet in isti čas kakor Annie.”

Takšno prijateljstvo je trdno in stanovitno, ker se gradi postopoma in s skupnim prizadevanjem. Takšen prijatelj ne zahteva ničesar od drugega, temveč predvsem od sebe, niti ne misli, da se bodo stvari razvijale same po sebi ali po vnaprej zamišljenih, utrjenih predstavah.

Prijateljstvo kot skupna pot

Vemo, da je prijateljstvo eden med vidiki povezanosti, ki s poglabljanjem postaja vse trajnejša in trdnejša. To je povezanost, ki nas ne duši, temveč prej nasprotno – daje nam občutek svobode in dostojanstva. Toda da bi to bilo mogoče, je treba deliti skupne ideje in temeljno življenjsko usmeritev. Resnično prijateljstvo mora imeti istega duha, isto občutje sveta in isto potrebo po vzajemnem, ki teži k vzvišenemu cilju.

oprijateljstvu6Prijateljstvo se potrjuje s skupno potjo, s tistim, kar je v mitih prikazano kot skupna pustolovščina. Vendar ta pustolovščina ni plod želje po pustolovščini, ki je sama sebi namen, temveč pomeni odločno prizadevanje, ki ima vzrok in cilj. Pri tem se dogaja nekaj zelo nenavadnega. Poleg tistih, ki so z nami od začetka do konca poti, se pojavljajo tudi nepričakovani pomočniki, za katerih obstoj niti vedeli nismo, vendar jih že pri prvem srečanju prepoznamo kot dobro znane nove prijatelje. Toda morda je še nekaj bolj nenavadnega … Povsem mogoče je, da prijatelja najdemo v nekom, ki ga nikoli ne bomo srečali, o čigar pogumnih podvigih smo samo slišali in brali. Mogoče je, da verzi nekega davnega pesnika zaživijo tako močno, da oči naše duše lahko vidijo, kako nas opogumlja in stoji ob nas.

V takšnih trenutkih smo na resnični poti, na kateri ni ovir oddaljenosti in ločenosti niti iluzije minevanja časa, niti katere koli druge omejitve našega racionalnega uma. “Po poti ne moreš potovati, dokler sam ne postaneš pot,” je zapisano v tibetanskem tekstu z naslovom “Glas tišine”. Ko s svojim zgledom postanemo pot za druge, jih bomo lahko srečevali in tudi sami potovali ter se pri tem vzpenjali in premagovali ovire. Te poti ni v naših vsakdanjih, rutinskih trenutkih, v katerih živimo le zase ali za ozek krog tistih, ki jih imamo za svoje. Ta pot je nad tem, je globlje, v nesebični človeškosti, ki je na voljo vsem. Če človek neguje takšna notranja stanja, lahko ne le ponuja resnično pomoč, ki zdravi rane tega starega sveta, temveč tudi pomaga pri uresničevanju nekih sanj – ki so prav tako potrebne in človeške. Z vsemi tistimi neznanimi obrazi v srcu, ki so si za to isto prizadevali in uspeli, s tistimi, ki sedaj po milosti usode delijo iste sanje, in z vsemi tistimi, ki jih bodo znali in hoteli nadaljevati, je mogoče postopoma graditi boljši, pravičnejši in lepši svet. Kamen in glino, glasbo in verze, solze in smeh, srca in roke lahko poveže čudežna preja prijateljstva, katere neuničljive, zlate niti sijejo že od vekomaj in se odslikavajo v nepreštevnih oblikah.

Avtorica: Nataša Žaja

DrobnaizkušnjaizIndije6

Drobna izkušnja iz Indije, dežele sobivanja različnih duhovnih poti

Mojrazuminjaz2

Moj razum in jaz

bioloskeure5

Biološke ure

Nova Akropola - sport-4-1

Prek športa do najboljših človeških potencialov

patologija-1

Patologija strahu

Nova Akropola - Ogledalo-1

Notranje ogledalo

Nova Akropola - Verjeti-1

Verjeti pomeni ustvarjati

Nova Akropola - custva-1

Čustva in njihov vpliv na naše zdravje

Nova Akropola - diamant-naslovna-1

Diamant – simbol človeških vrlin

Nova Akropola - sanje-1

Kako razlagati sanje

Nova Akropola - sprememba2-1

Hrepenenje po spremembi

Nova Akropola - great-spirit-lakota-1

Modrost Indijancev

Nova Akropola - istock-1

Ječa časa

Nova Akropola - kapljica-vode

Danes sem videla kapljico vode …

Nova Akropola - gledamo-a-ne-vidimo-1

Gledamo, vendar ne vidimo

Nova Akropola - ravnovesje-med-delom-in-zivljenjem-1

Ravnovesje med delom in življenjem

Nova Akropola - kako-nas-ljubezen-priblizuje-popolnosti-1

Kako nas ljubezen približuje popolnosti

Nova Akropola - moji-mladostniski-sportni-izzivi-1

Moji mladostniški športni izzivi

Nova Akropola - ulikses-featured-1

Ulikses – Vrnitev domov

Nova Akropola - potreba-po-viziji-prihodnosti1-1

Potreba po viziji prihodnosti

Nova Akropola - usoda-igra-maje1-1

Usoda – igra Maje

tennyson

Lord Alfred Tennyson

razum featured

Kako pregnati zaskrbljenost

bird-hot-sun

Eklekticizem – iskanje resnice namesto fanatizma

človek in želje

Človek in njegove želje

featured Izobr.

Kriza vzgoje in izobraževanja na Zahodu in vloga filozofije

Nikolaj Rerih - Zaratustra

Nikolaj Konstantinovič Rerih − kratka biografija

uroboros

Notranje zlato alkimistov

stres prednja

Ali moramo živeti v stresu?

Woman Stretching at Sunset

Biti mlad

what-is-after-death

O življenju in smrti

TeslaLaboratory2

Teslov največji izum – on sam (4. del)

tesla A l3

Teslov največji izum – on sam (3. del)

Tesla2

Teslov največji izum – on sam (2. del)

poceti-featured

Znati začeti znova

slikica 1

Bolečina in njeni vzroki

Andrew Garfield

Najboljša kariera: biti idealist

tesla-otrok5 (1)

Teslov največji izum – on sam (1. del)

chavin3

Uganka kulture Chavín

slika jezik

Jezik – vrata v naš notranji svet

drvo

Aktivni filozofiji naproti

alijevrednotruda

Ali je vredno truda?

nafta

V iskanju naravne civilizacije

pomoc1

Jaz in drugi: dejansko ali navidezno razhajanje?

140615_102

Osmislimo naše korake

upor

Zavezanost in svoboda

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Življenje po smrti

Light steps

Čudovita umetnost biti svoj

zonglerji

Trubadurji

ptice

Intervju: Rupert Sheldrake