Posamezna predavanja:
1. Zen
Zen je filozofska smer znotraj budizma. Njegov cilj je spoznati sebe in svet, ki nas obkroža, da bi lahko živeli v skladu s svojo lastno naravo. Ovira temu spoznanju je naš lastni um, ki zaradi svoje dualne narave resničnost razčlenjuje. V njem je vedno prisoten opazovalec in to, kar opazovalec opazuje, zaradi česar posameznik ne more dobiti uvida v celovito resničnost. Spoznanje je moč doseči le z intuicijo, ki izbriše razlike med opazovalcem in opazovancem.
Zen v sebi nosi številne pomene, vendar ga nobeden ne določa v popolnosti. Kajti če bi bil njegov pomen določljiv, to ne bi bil več zen. Način za doseganje resnice je po učenju zenovskih mojstrov individualen. Zato v zenovski filozofiji ni tehnik niti filozofskih spisov, ki bi ga skušali pojasniti. Edina literatura so življenjske anekdote učiteljev, ki usmerjajo na možne pristope za odkrivanje resnice.
Narava zena je pesniška, saj se kakor pri skrivalnicah izogiba vsakršnim kalupom in analizam – v nas namreč nagovarja predvsem tisto intuitivno. Učitelji pravijo, da se tisti, ki živi v skladu z zenom, ne izogiba strahu, ne pozna dvomov, nepotrebnih želja in pretiranih čustev. Ne vznemirjajo ga omejena stališča niti sebična dejanja. Poln vedrine in ljubezni služi človeštvu ter na svojo minljivost gleda kot na lističe, ki odpadajo s cveta. Dostojanstveno uživa v blaženem spokoju lastnega življenja.
Zenovski filozofi so znali odgovoriti zahtevam časa, v katerem so živeli, in podati ljudem vrednote, katerih jim je primanjkovalo. S svojo filozofijo so preželi vse pore človeškega življenja ter pri tem obenem zadostili tudi lastni potrebi po modrosti in doseganju popolnosti.
Filozofija zen budizma
- Zgodovina zena
- Razlika med prividom in resničnostjo
- Odnos do uma in čustev
- Dhjana: kontemplacija
- Pradžna: intuicija
- Koan
- Haiku
- Satori: razsvetljenje
- Karuna: ljubezen do vseh živih bitij
- Kaj ni zen?
- Zen: življenje brez zadržkov
- Češnjev cvet: vrednost trenutka
- Sabi in wabi: razvoj estetskih vrednot
2. I Ching
I Ching je eno najstarejših in najpomembnejših del kitajske filozofije ter mistične tradicije. Že Konfucij, rojen v 6. stol. pr. n. št., je lahko izpričal izredno starost tega besedila.
I Ching dobesedno pomeni “Knjiga (ching) sprememb (i)”. Govori o stari človekovi težnji in potrebi po spoznanju ter manifestaciji energij in zakonitosti življenja tako v človeku kot tudi v kozmosu. Služila je tudi kot priročnik v starodavni praksi prerokovanja s pomočjo zapletenega sistema simbolov.
Glavni moto I Chinga je: “Sprememba je edina stvar v vesolju, ki ostaja nespremenjena.“ Nasprotja med Jinom in Jangom lahko dosežejo harmonijo le z neprestanim gibanjem in spremembo. Sprememba kot element stalnosti predstavlja pravo naravo življenja in mu daje tudi smisel.
Modrost I Chinga je v tem, da intuicijo in izkušnjo pridružuje logiki, kar posamezniku omogoča uporabo njegovega razuma, poleg tega pa mu zagotavlja tudi svobodo in odgovornost za končno izbiro. “Prerokbe” v I Chingu niso strogo določene z nekakšno slepo “višjo usodo”, temveč poudarjajo predvsem moč človekove svobodne volje. Z njeno pomočjo posameznik sam izbira in gradi svojo pot v okviru zakonitosti, na katerih temelji celotna narava.
Takšen pristop to delo povzdiguje na raven duhovnega nauka in filozofije življenja.
3. Tao Te Ching
Tao Te Ching je knjiga starodavne kitajske modrosti, ki naj bi jo po izročilu napisal modrec Lao Tse približno v 6. stol. pr. n. št. Na tem znamenitem delu temeljita filozofsko-mistični nauk in religija stare Kitajske – taoizem.
Ta biser kitajske modrosti obsega 81 verzov, ki govorijo o neminljivih zakonih narave in tudi o tem, na kakšen način naj bi se človek po njih ravnal. Pojem Tao se nanaša na te zakone, medtem ko Te govori o načinu, na katerega bi posameznik moral slediti Tau.
Delo Tao Te Ching je imelo največji vpliv na razvoj kitajske misli, književnosti in likovne umetnosti.
Ta knjiga modrih nasvetov je še vedno enako aktualna kot v času svojega nastanka in še naprej navdihuje številne, ki želijo v svojem vsakdanjem življenju razvijati čut za harmonijo.
Najava dogodkov:
[add_eventon_list hide_past=”yes” show_year=”yes” etc_override=”yes” add_eventon lang=”L1″ event_type=”228″ show_upcoming=”5″ number_of_months=”2″ accord=”yes” show_et_ft_img=”yes” hide_empty_months=”yes”]