Koliko so stare egipčanske piramide?
Ali je “Keopsovo” piramido zares zgradil Keops?
Za Veliko piramido po nekaterih predpostavkah velja, da naj bi jo dal zgraditi faraon Keops iz IV. dinastije. Toda številni razlogi govorijo proti tej trditvi – Velika piramida, imenovana tudi “Keopsova piramida”, naj torej ne bi bila Keopsova piramida.
Arheologe že od samega odprtja piramide preseneča dejstvo, da tako veličastno delo ne vsebuje nobenega zapisa ali kakršne koli sledi o njenih graditeljih. Poleg tega je prav nenavadno, da je egiptolog Howard Vyse v 19. stoletju proti koncu svoje kariere, ki ni bila ravno preveč uspešna, v težko dostopni komori za razbremenitev nenadoma “odkril” kartušo z navedbo faraona Keopsa. V to odkritje je prvi resnično podvomil dr. Samuel Birch, strokovnjak za hieroglife, saj je bila kartuša popisana v hieratični pisavi,1 ki v obdobju Stare države,2 torej tudi v Keopsovem času, sploh še ni obstajala. Nekateri strokovnjaki so Vyseja obtožili, da je zapis prepisal iz neke knjige, ki je bil po ironiji usode napačen, tako da je Vyse napako prenesel v svojo kopijo.
Kdaj so bile zgrajene piramide v Gizi?
Uradna arheologija trdi, da tri velike piramide, ki resnično predstavljajo graditeljski čudež, niso mogle nastati pred letom 2575 pr. n. št. Če bi namreč zares nastale takrat, potem bi morale biti plod neverjetno hitrega napredka egipčanskih graditeljev, ki bi samo v sto letih od Džoserjeve piramide (III. dinastija) dosegli popolnost.
Pomemben dokaz proti trditvi, da naj bi bila Velika piramida Keopsovo delo, je Inventarna stela, shranjena v Kairskem muzeju, ki jo je sredi 19. stoletja odkril njegov ustanovitelj Francoz Auguste Mariette. V njej Keops omenja, da je Velika piramida stala tam že veliko pred njegovim časom in da jo je samo obnovil ter poleg nje zgradil eno od manjših piramid za svojo ženo Henutsen.
“Zvezdna” teorija
Leta 1993 je belgijski raziskovalec Robert Bauval predstavil t. i . teorijo Orionove zveze. Po tej teoriji naj bi tri velike piramide v Gizi popolnoma odražale položaj zvezd leta 10.500 pr. n. št. Za uradno arheologijo je bilo to popolnoma nespremenljivo. Le katera civilizacija bi lahko obstajala v dolini Nila pred l. 3100 pr. n. št., ko je Menes združil Zgornji in Spodnji Egipt? Prizor na nebu leta 10.500 pr. n. št. naj bi bil v tlorisu treh piramid v Gizi ovekovečen kot pomemben trenutek v zgodovini egipčanske civilizacije. Po staroegipčanskih legendah to leto predstavlja začetek časa ali Prvi čas (Zep Tepi), v astronomskem smislu pa začetek novega precesijskega ciklusa.3 Za stare Egipčane je bilo to obdobje, ko naj bi Egiptu vladali bogovi. Za današnje arheologe Prvi čas sega v t. i. preddinastijsko obdobje, ki ga v svojih zapisih omenja Maneto.4 Toda številni arheologi Manetovo zgodovino sprejemajo zelo selektivno. Zanje je obdobje pred I. dinastijo (3100 pr. Kr.), ki naj bi po Manetu trajalo 24.925 let, le navaden mit, medtem ko zgodovinski značaj pripisujejo samo dinastijam od Menesovega obdobja dalje.
Zanimiva sta še dva dokumenta, po katerih naj bi bila egipčanska civilizacija veliko starejša, kakor velja v uradni arheologiji. To sta, sicer delno ohranjena, Torinski papirus in Kamen iz Palerma, na katerih so popisi kraljev-bogov, polbogov, duš umrlih in kraljev smrtnikov iz vseh zgodovinskih dinastij. Ti popisi razkrivajo neverjeten časovni razpon, ki sega 40000 let pred ustanovitvijo I. dinastije.5
Piramide pa še kar naprej molčijo …
Obstajajo različne teorije o tem, kdaj naj bi bile zgrajene piramide. Tu se nam ne zastavlja le vprašanje o začetkih egipčanske civilizacije, temveč nas spodbuja tudi k razmisleku o samem začetku človeštva nasploh. Ob vseh ognjevitih razpravah in ugibanjih se poraja temeljno vprašanje – ali gre zgodovina skozi cikluse, v katerih človeštvo doživlja vzpone in padce, rojstva in propade civilizacij, kakor pričajo številna stara učenja, ali pa poteka premočrtno od primitivnega stanja do vedno večje razvitosti, kakor pogosto mislimo danes.
_____________
1 poenostavljena hieroglifska pisava
2 2686–2160 pr. n. št.
3 Precesija – vrtenje osi zemlje zaradi vplivov Sonca, Lune in drugih planetov. Tako vrtilna os Zemlje opisuje plašč stožca in naredi en krog v enem t. i. platonskem letu, kar znaša približno 25.765 let
4 Maneto, egipčanski svečenik, ki je živel okoli III. stol. pr.n. št. Manetovi zapisi egipčanski zgodovini pripisujejo veliko večjo starost kot uradna arheologija. Njegovo izvorno delo se žal ni ohranilo in vse, kar vemo o njem, lahko preberemo iz prepisov, komentarjev in kratkih povzetkov, ki so jih zapisali zgodovinarji v stoletjih kasneje.
5 3100–2890 pr. n. št.