Kako se spoprijateljiti s časom?
Da bi čas postal naš prijatelj, ne zadostuje le, da imamo več časa, temveč ga moramo predvsem kakovostno izkoristiti in najti tudi trenutke za obnovo svojih moči. Pri tem nam lahko pomaga nekaj praktičnih nasvetov.
Misel “Čas beži.” so Rimljani pogosto vrezovali v marmornate zidove svojih mest, da bi se lahko vedno znova spomnili na minljivost človeškega življenja.
Saturn (pri Grkih Kronos), bog časa, je bil krut oče in ljudožerec, ki je žrl svoje otroke, da ga ti ne bi vrgli s prestola. Zaradi svoje dolge kose je postal znanilec smrti, ki ji ne uide prav nihče. Toda Saturn je bil tudi vladar zlate dobe, vir izobilja in plodnosti. Tako je čas dobil dvojen obraz – prijateljski ali sovražen – odvisno od primera.
Čas sovražnik
Vsakdo od nas se glede na svojo lastno naravo srečuje z različnimi težavami, ki so povezane s časom – včasih so tovrstne težave tudi enake. Naj za lažjo predstavo navedemo le nekaj primerov – nezmožnost, da bi naredili vse, kar smo si zadali; težave pri usklajevanju poklicnih in osebnih obveznosti; nezmožnost, da začnemo in končamo neko nalogo; zastavljanje utopičnih ali preobsežnih načrtov. Vsemu temu se pridružujejo še nezmožnost, da rečemo “ne” ; da omejimo čas, ki ga bomo namenili za določeno dejavnost; naša razpršenost in letanje z ene stvari na drugo, težave pa imamo tudi pri izbirah in pri obvladovanju nepredvidenih situacij. Poleg tega pogosto čakamo, vse dokler nam ne začne že voda teči v grlo – vendar obstaja še veliko drugih situacij, v katerih ne znamo upravljati s časom, zaradi česar čutimo stalen stres in nemir.
Čas prijatelj
Aristotel je dejal, da je čas samo zaporedje trenutkov. Toda ravno ta kvantitativni in linearni pogled na čas je vzrok naših strahov in frustracij. Posledica takšnega pogleda je namreč ta, da se obremenjujemo predvsem s tem, koliko ur imamo še na razpolago, takšno stališče pa nam tudi otežuje sprejemanje časovnih omejitev. Težko živimo v sedanjosti, saj neprestano mislimo na to, kako nam primanjkuje časa.
Čas prijatelj je kakovostno preživet čas, ki ga lahko plodno in bogato izkoristimo. Takšno doživljanje časa je povezano s tistim vidikom Saturna, pri katerem je ta bog vladar zlate dobe. Toda če želimo, da čas postane naše prijatelj, moramo vložiti napor. Kajti če ne naredimo ničesar v tej smeri, izgubljamo svoj čas za odvečne in včasih tudi neuporabne stvari. Posledica tega je občutek praznine in občutek, da je naš čas šel v nič.
Pomembne stvari
Učitelj zena je vzel vedro in svojim učencem pokazal, kako ga do vrha napolnijo z velikimi kamni. Ko je bilo vedro polno, jih je vprašal:
– Ali lahko še kaj dodamo v vedro?
Nato je vzel še majhne kamenčke in jih dal v vedro. Ponovno je zastavil isto vprašanje in v vedro dodal še nekaj peska. Zatem je svoje učence vprašal:
– Kaj ste se naučili iz tega?
– Ko mislite, da ni več prostora, ga vseeno ostane še nekaj, je odgovoril eden od učencev.
– To je res, odvrne učitelj, toda je še nekaj globljega – in sicer da lahko damo vse to v vedro le pod pogojem, da začnemo z največjimi kamni, nato nadaljujemo z manjšimi in tako naprej. V življenju je enako – treba je začeti s pomembnimi stvarmi, če želimo uresničiti vse, kar si želimo, in to velja tako za majhne kot tudi za velike načrte.
Če želimo narediti veliko stvari, se moramo naučiti selekcije, izbrati pomembne stvari in jim dati prednost pred manj pomembnimi – gre torej za postavljanje prioritet. Zanimivo pa je še nekaj – če bomo skušali obvladovati svoj čas, potem nas bo to obenem prisililo tudi k razmisleku o tem, kaj je v našem življenju sploh pomembno in kakšno mesto bomo dali določeni stvari. Če naredimo hierarhijo svojih dejavnosti, potem je to enostaven in učinkovit način za boljši izkoristek časa. Z enostavno in pregledno organizacijo naših obveznosti bo namreč lahko vsaka našla svoje mesto.
Cikličnost časa
V starih civilizacijah je bil način za obvladovanje časa ta, da so se zavedali njegove ciklične narave. Izmenjava dni in noči ali izmenjava letnih časov nam daje slutiti, da je čas ukrivljen in da prehaja skozi štiri faze – prihodnost, sedanjost, preteklost in še skozi četrto, malce skrivnostno fazo “ne-časa”, s katero se sklene celotni ciklus. Tudi mi lahko “ukrivimo” svoj čas, da bi ga obvladovali.
Osvojimo prihodnost
Prihodnost ni posledica linearnega poteka časa, ki bi se začel v preteklosti, prehajal skozi sedanjost, katera bi se nato le premočrtno podaljšala v prihodnost Temveč gre predvsem za to, da se v naših mislih postavimo v prihodnost in jo na tak način pritegnemo v sedanjost. Vzhodne filozofije zato poudarjajo sposobnost vizualizacije in tehnike kontemplacije, ki omogočajo, da začutimo tisto stanje v prihodnosti, ki ga želimo doseči.
Tudi organizacija in načrtovanje sta načina, da osvojimo prihodnost. Pri načrtovanju namreč lahko odmerimo čas, ki ga bomo porabili za vsako posamezno stvar, ne da bi presegli naše možnosti. Če predvidevamo to, kar moramo še narediti, potem se lahko nemalokrat izognemo temu, da bi izgubljali čas, ko nastopijo nepredvidene stvari. Če mislimo vnaprej, to prav tako terja našo kreativnost, poleg tega pa prihranimo tudi čas. Do trenutka, ko moramo neko delo uresničiti, namreč – bodisi zavedno bodisi nezavedno – “premlevamo” ideje, kar nam olajša izpolnitev zastavljenega cilja.
Soočimo se s sedanjostjo
Živeti v sedanjosti oz. biti prisoten1 pomeni biti pozoren, kar nam omogoča, da znatno podaljšamo svoje življenje.
Sedanjost od nas terja pozornost in zmožnost sprejemanja odločitev. Kajti če je naša zavest razpršena in skačemo z ene stvari na drugo, potem izgubimo bistveno več časa, kot je potrebno. Nasprotno pa lahko pozornost neverjetno podaljša naše minute. Enako velja tudi za zmožnost izbire – če se namreč težko odločimo med eno in drugo možnostjo, lahko izgubimo veliko časa. Treba je torej znati izbirati, brez omahovanja – čeprav se pri svoji odločitvi morda zmotimo, kajti manj časa bomo izgubili, če bomo skušali popraviti svoje napake, kot če bomo ostali na razpotju.
Potegnimo izkušnje
Živeti pomeni spremeniti čas v izkušnjo – toda za to je treba življenjske situacije doživljati zavestno. Zavest se namreč rodi iz našega pogleda na naša dejanja, torej iz zmožnosti, da pogledamo v našo
preteklost in si jo znamo tudi razložiti. Življenjske izkušnje so filozofov zaklad, zaklad tistega, ki se želi učiti tako iz svojih uspehov kot tudi iz svojih porazov, da bi se pripravil na spremembe v novem ciklusu. Vendar pa si ne smemo pozabiti vzeti tudi čas za obnovo svojih moči.
Obnovimo svoje moči
V našem dnevu je spanec tisti, ki nam omogoča, da “prebavimo” to, kar smo doživeli skozi dan, da iz tega potegnemo izkušnje in da se pripravimo na nove podvige. Vendar pa tudi počitek od nas zahteva, da znamo dobro izkoristiti čas. Tudi čas, ki ga bomo namenili počitku, je namreč treba načrtovati, kar je včasih težko, saj se ne znamo psihično ali mentalno ustaviti. Treba je poudariti, da ne zadostuje le, če imamo nekoliko ur več na razpolago za počitek, temveč se mora naša zavest osvoboditi stvari, ki nam onemogočajo, da bi se posvetili čemu drugemu ali pa se preprosto “odklopili”.
Če razumemo in upoštevamo te štiri faze bomo – kot so dejali stari filozofi – ohranili večno mladost, ki je vir vitalnosti in entuziazma.
________________________________
1V originalu je tukaj zanimiva, a žal neprevedljiva besedna igra – beseda présent namreč v francoščini – podobno kot v angleščini, španščini ali npr. italijanščini – pomeni tako sedanjost kot tudi prisoten.