Kako biti stoik?
Filozofija samodiscipline za vsak dan – po sužnju Epiktetu in cesarju Marku Avreliju
Tečaj in delavnica s stoičnimi vajami.
Ta tečaj temelji na enostavnih in praktičnih nasvetih velikih stoičnih filozofov, predvsem Epikteta in Marka Avrelija. Na tečaju se bomo spoznali z njihovimi idejami in predstavili nekaj praktičnih vaj. Tako bomo lahko praktično uporabili njihovo modrost tudi v svojem žilvjenju, saj stoično učenje ni namenjeno le enemu času, temveč je izredno koristno tudi za današnjega človeka.
- V četrtek 21. novembra bo najprej potekalo splošno predavanje o stoični filozofiji.
Vstop na to predavanje je brezplačen. - Tisti, ki si želijo stoično filozofijo tudi globlje spoznati, s poudarkom na njeni praktičnosti in koristnosti za sodobnega človeka, lahko nadaljujejo s tečajem.
Tečaj je sestavljen iz predavanj in praktičnih vaj stoične discipline.
Trajanje tečaja: 3 petki od 18h do 21h. (22. 11., 29. 11. in 6. 12.).
Cena tečaja: 60 €.
Za tečaj ni potrebno predznanje, temveč le dobra volja in želja po praktični seznanitvi s stoičnim učenjem.
Več o predavanju in tečaju
Ali veste, kdo so stoiki in kaj pomeni stoično prestajati okoliščine?
Stoična filozofska šola, ki se je začela v stari Grčiji in se pozneje zasidrala v Rimu, je trajala skoraj 600 let, njena vidnejša predstavnika sta bila suženj Epiktet in cesar Mark Avrelij. Stoiki so z lastnim vzorom pokazali, da ima filozofija zelo praktično vlogo v človekovem življenju. Filozofija ga usmerja in vodi proti vrlini in moralnosti. Pokazali so, da za to, da bi postali filozofi, niso potrebne posebne življenjske okoliščine. Od stoikov se lahko naučimo, da ni časa, v katerem za filozofijo ne bi bilo prostora. Filozofija je enako potrebna in možna tako danes, kot je bila tudi v antiki, saj človek nenehno išče resnično srečo, nenehno išče smisel lastnega obstoja. Svoboda, pravica, sreča, samoobvladovanje: to so nekatere od idej, ki jih najdemo v jedru stoične filozofije. Udejanjanje teh idej vodi k uresničevanju človekovega smisla življenja, ki je za stoike „skladno življenje“ ali „življenje v skladu z naravo“. Mar ni to ideal, h kateremu težimo tudi danes?
Stoiki pravijo, da je človek, ki se prepušča strastem in afektom, zdaj vesel do neba, zdaj neskončno potrt, zdaj srečen, zdaj nesrečen, odvisno od spremenljivih okoliščin. Ker pa se okoliščine spreminjajo, v enem trenutku postane beden suženj, v drugem nebrzdan nasilnež, vendar niti tedaj ni svoj gospodar, temveč vedno suženj okoliščin, vedno odvisen od njih.
Za krepitev volje in obvladovanje afektov stoiki predlagajo najprej „hladno analizo“, ki umirja afekt, omogoča, da se ga človek začne zavedati, temu pa mora slediti moralno delovanje, ki je rezultat notranjega boja s samim seboj. Življenje brez afektov stoiki imenujejo APATIJA.
Stoična „apatija“ predstavlja svobodo od vseh nagonskih, nerazumnih impulzov, do katere človek pride z razvojem lasne volje in spoznanjem resnice. Stoična filozofija deli življenjske elemente in okoliščine na tiste, ki so odvisne od nas, in na tiste, ki niso odvisne od nas. Razločevati jih je prava modrost, življenjska modrost, filozofija pa je pot, na kateri se ta modrost postopoma odkriva.
Stoični filozof Epiktet govori o tem v svojih zapisih: … v naši moči so naše misli, naše delovanje, naše želje in to, kar nas odbija, skratka, vse, kar izvira iz nas samih. V naši lasti niso naše telo, imetje, ugled, naš položaj v svetu, z eno besedo, vse, kar ne prihaja od nas samih. To, kar je v naši moči, je po naravi svobodno ter ne more biti preprečeno in zajezeno. To, kar ni v naši naravi, je podložno vplivom in odvisno, v tujih rokah in je lahko preprečeno …
