Najpopolnejši ohranjeni vir, ki nam je v pomoč pri razkritju Kairosove skrivnostne pojave, je epigram grškega pesnika Posidippusa (iz začetka 3. st.), ki je napisan v obliki dialoga med opazovalcem kipa (O) in kipom samim (K) in se glasi približno takole:

O: Od kod je kipar?
K: Iz Sikiona.
O: Njegovo ime?
K: Lizip.
O: In kdo si ti?
K: Kairos; čas, ki presega vse.
O: Zakaj hodiš po prstih?
K: Vedno se mi mudi.
O: Krila na stopalih, torej?
K: Hitrejši sem od vetra.
O: Zakaj tako stiskaš britev v desni roki?
K: Zato da bi ljudi opozoril, da sem ostrejši od rezila britve.
O: Zakaj ti pramen las pada na obraz?
K: Naj ga zgrabi vsak, ki se mi znajde na poti.
O: In zakaj si zadaj plešast?
K: Ne glede na to, koliko si me tisti, ki sem ga enkrat že preletel, želi uloviti, ne bo mu uspelo.
O: Zaradi česa te je umetnik ustvaril?
K: Da opozarjam ljudi, tujec! S tega mesta sem opomin vsem!

Eden najlepših primerkov grške umetnosti – poškodovan relief grškega boga Kairosa iz 4. st. pr. n. št. – je bil najden na Hrvaškem in je danes del umetniške zbirke “Kairos” v samostanu sv. Nikole v Trogirju. Novejše raziskave so sicer pokazale, da so ga tja prinesli v času renesanse, najverjetneje iz Grčije. Najden je bil na podstrešju neke znane družine (Statilić – Statileo), zato je možno, da je ta relief prinesel nekdo izmed njih.

Domnevajo, da je ta prikaz najmlajšega Zevsovega sina najbližje upodobitvi bronastega kipa Kairosa, ki ga je izklesal Lizip, vendar se na žalost ni ohranil in o podobi lahko sklepamo le iz opisa v zgodovinskih dokumentih.

Kairos je bog srečnega trenutka, ki se pojavi samo enkrat v življenju in da človeku priložnost, da ga “ulovi za čopek”. Tisti, ki mu to uspe, je srečnež, ki se mu izpolnijo želje. Zgornji odlomek iz Posidippusolovega dialoga pa nakazuje tudi na njegov globlji pomen.

Kairos se neslišno in hitro giblje med ljudmi in jim s tem daje priložnost, da ga ulovijo. S samo svojo pojavo Kairos opozarja na budnost, previdnost in pogum. Kajti tisti, ki se ne soočajo s težavami, ki so plahi in se bojijo življenja, ki se bojijo delovanja in sprememb, ga ne morejo uloviti. Izzivalen in razkuštran čopek omogoča človeku, da ga ujame, vendar je edino od človeka samega odvisno, ali bo v danem trenutku aktiven. Vsakdo se mora sam odločiti. Če poskuša, mu morda uspe, če pa se odloči ostati na varni strani in ne tvega, ne bo nikoli ujel tega božanskega trenutka. Kairos poziva človeka na pogumna in hrabra dela, na to, da ljubi, da se žrtvuje za druge … Prav zato čopek pada na njegov obraz in uloviti se ga da samo s sprednje strani, torej tako, da se z njim soočimo. Zato ni niti malo nenavadno, da je ta božanski mladenič zadaj plešast, kajti ko te enkrat preleti, ga ni več moč ujeti. Priložnost oziroma pravi trenutek, v katerem nam je ta dana, priložnost, da se odzovemo, si upamo in delujemo, je odšla enkrat za vselej.

Vse to navaja na potrebo po nenehni budnosti, pripravljenosti na soočenje z novim in neznanim, z izzivom, ki ga pred nas postavlja življenje. S tem nam je dana priložnost, da premagamo sami sebe in presežemo lastne omejitve. Zato lahko v literaturi pogosto zasledimo, da ravno Kairos simbolizira hitre odločitve, ki jih je sprejemal Aleksander Makedonski. Ta povezava izhaja tudi iz dejstva, da je bil prej omenjeni Lizip kipar na Aleksandrovem dvoru.

Britev oziroma meč, ki ga drži v roki Kairos, simbolizira notranjo bojevitost in jekleno voljo, ki ne pozna ovir. Drugače povedano, vsakič, ko se človek opogumi, ko si upa soočiti se z nečim novim, postane zmagovalec, ne glede na to, ali je dejansko zmagal ali izgubil. Kajti dobil je najpomembnejšo bitko – premagal je samega sebe, lastne strahove in omejitve. Tako postane nov človek, ki je v stanju nenehne budnosti in pripravljen na delovanje, ne da bi bil pri tem odvisen od izida.

Tehtnica, ki jo nosi Kairos, je simbol trenutka, ko je dvoje sil – sila Neba in Zemlje – v najbolj ugodnem položaju. To je trenutek, ko se Nebo spušča k Zemlji in Zemlja dviga k Nebu. Ko človek dobiva Kairosov božanski blagoslov, meje ne obstajajo.

Za vse velike in male stvari v življenju je potreben le EN TRENUTEK. V tem se rodimo, umremo, se odločamo, zmagujemo ali izgubljamo … V tem trenutku se Kairos pojavi s svojo tehtnico in nam daje možnost zmage, prinaša vonj slave in nas poziva, da resnično živimo. Življenje je sestavljeno iz takšnih trenutkov, vse ostalo odnese megla pozabe. En delček časa s Kairosom, trenutek, v katerem smo resnično živeli, je več vreden kot sto let življenja, ne da bi ga srečali. V njem smo se dotaknili večnosti. Mogoče prav ta trenutek nad nami leti Kairos in išče pogumne. Ujemimo ga za čopek … morda je tu ravno zaradi nas.

Avtor: Daliborka Dragojević