Johann Sebastian Bach – posrednik božanske glasbe

Johann Sebastian Bach – posrednik božanske glasbe

Johann Sebastian Bach (1685–1750) je bil skladatelj, ki je baročno glasbo privedel do popolnosti. Ni prinašal novih glasbenih oblik, kakor je značilno za nekatere med geniji, ki so v času svojega ustvarjanja popolnoma nerazumljeni s strani družbe, v kateri živijo. Bach je skladal v duhu svojega časa. Pač pa dobimo ob njegovih delih vtis, kakor da bi se vso glasbeno ustvarjanje pred njim, ves trud in vsi poskusi njegovih predhodnikov zlili vanj in v njegovih delih naposled našli možnost, da zaživijo.

V obdobju baroka so vladala precej stroga pravila skladanja. Mnogo je bilo skladateljev, ki so bili zgolj mojstri glasbenih oblik, vendar svojim delom niso bili zmožni vliti duha. Na prizorišče je moral stopiti večji človek, ki bo imel to sposobnost in tako vdihnil smisel tudi njihovemu delu.

PartituraBachova vzvišena umetnost

Je umetnost zgolj izražanje čustvenih stanj, kakor pogosto velja predvsem danes? Bach ni bil takšnega mnenja. V svoje delo ni vlival svojih čustvenih stanj in verjetno bi bila njegova glasba ista, ne glede na to, kakšno bi bilo njegovo osebno življenje. Zanj je bila glasba nekaj veliko bolj vzvišenega. Zanj je imela glasba jasen namen in cilj – čaščenje božanskega in oddih duše. Menil je, da “kjer ni tega namena pri skladanju, tam ni nikakršne resnične glasbe, ampak peklenski hrup in trušč”.

Vsaka velika umetnost je za Bacha v svojem bistvu religija – pot do Boga. Menil je, da se toni, potem ko izzvenijo, ne izgubijo, ampak se dvigujejo proti Bogu, kakor hvala, ki je preveč globoka, da bi lahko bila izrekljiva.

Bach sam ni občutil, kakor da bi glasba, ki jo je pisal, pripadala njemu. Čutil je, da je le posrednik, in ob takem dojemanju samega sebe je bil mnenja, da se nima z ničemer ponašati in si ničesar domišljati glede svojih zmožnostih.

Ko je bil na smrtni postelji že skoraj popolnoma slep, je vseeno vedno znova zbral še poslednje trohice moči, da bi pisal – kakor da mora izkoristiti sleherni trenutek, da bi prenesel na ta svet božansko glasbo, ki jo sliši v sebi, kakor da mora to poslanstvo kar najbolje opraviti. Ko so ga svojci skušali odvrniti od dela, jim je preprosto odvrnil: “Pisati moram, dokler vidim.”

S pravili skladanja baročnega sloga se nikoli ni ukvarjal na matematični način, pa vendar njegova dela niso veliko odstopala od njih. Saj če je slišal glasbo v sebi – božansko glasbo – je bila ta glasba kakor Platonova Ideja – popolna – torej tudi v pravilnih razmerjih. Bach za to ni potreboval nikakršne matematike.

bachportraitVelik duh v skromnem človeku

Preučeval je dela skladateljev pred njim in tudi svojih sodobnikov. Cenil in spoštoval je glasbo drugih mojstrov in tudi kasneje, ko je s svojimi deli že dosegel – in presegel – njihova, jih je še vedno prepisoval, saj je želel, da se ne bi izgubila in da bi ostala prihodnjim rodovom. Bach se sam ni zavedal veličine svojih del. Zavedal se je le tega, da je mojster na orglah. Da pa bodo v zgodovino odmevala njegova dela, in ne dela katerega med njegovimi sodobniki, ne, tega se ni zavedal.

Nikoli ni maral, da bi kdo govoril o njegovih zmagah na glasbenih tekmovanjih, na katera je bil izzvan, vendar njegova skromnost ni bila narejena, prihajala je iz preprostega zavedanja o vrednosti človeka.

Vendar pa je kljub skromnosti izžareval nekakšno veličino, moč in trdnost. Človek, ki ga je zagledal na ulici, ni mogel mimo tega, da ga ne bi pogledal ponovno. Dejansko naj bi deloval tudi višji, kot je resnično bil. Iz njegove pojave je pronicala veličina njegovega duha. Kljub temu, da je deloval izredno strog in se ga je marsikdo pri prvem vtisu kar malo ustrašil, sta se, takoj ko je spregovoril, pokazali njegova prijaznost in človeška toplina.

Bil je izjemen pravičnik, pravijo, da je bil “nesposoben kakršne koli nepravice”. To je razvidno zlasti iz priložnosti, ko je preizkušal novo zgrajene orgle. Če je ugotovil, da je inštrument zelo dober in je pravzaprav vreden več, kakor je izdelovalec zanj zaračunal, je nemudoma zahteval, da se “popravi škoda” in se mojstru izplača dodatna vsota. Po naravi je bil nagnjen k redu na vseh področjih. Bil je varčen in premišljen v denarnih poslih, predvsem pa ni prenašal netočnosti. Netočnost je zanj pomenila zapravljivost z največjo dragocenostjo – časom.

fammot_360V njegovem domu so bili kot obiskovalci vedno dobrodošli vsi, ki so ljubili glasbo, pa naj so bili razcapanci ali pa velikaši. Učencem, ki so se resnično želeli učiti od njega in so bili predani glasbi, je vselej ponujal streho nad glavo, obenem pa ni prenesel, če se je kateri med njimi hotel izmuzniti z nedelom. Boljši, kot so učenci postajali, bolj so bili osupljeni nad genialnostjo svojega učitelja. Ko pa so ga vprašali, kako je dosegel takšno popolnost, je odvrnil: “Moral sem trdo delati, vsak, ki bi delal toliko, bi lahko dosegel isto.” Igranja klavirja, orgel, harmonije, skladanja, vsega se je namreč naučil sam. Njegova “učitelja” sta bila neutrudno delo in nenehno preizkušanje novih možnosti.

Bach je s svojo glasbo dosegel to, kar je bil zanj njen edini namen – dvigniti našo dušo, da bi ob njej začutili iskrico božanskega. Ljudje, ki zase pravijo, da niso religiozni, so priznali, da so se jim ob poslušanju njegovega Pasijona po Mateju orosile oči. Zaradi lepote, zaradi božanskosti. Bach je bil globoko religiozen človek, njegova glasba je bila prežeta z religijskim občutjem, vendar je njegova religija nekaj mnogo večjega od tega, kar ponavadi razumemo pod tem pojmom.

Imel se je le za manj pomembnega posrednika, toda brez tega “posrednika” te glasbe ne bi bilo med nami. Bil je plemenit človek, saj le če je duša dovolj čista, lahko sprejme nekaj božanskega, in le velik človek lahko to prenese v konkretni svet.

Avtor: Nija Androjna

DrobnaizkušnjaizIndije6

Drobna izkušnja iz Indije, dežele sobivanja različnih duhovnih poti

Mojrazuminjaz2

Moj razum in jaz

bioloskeure5

Biološke ure

Nova Akropola - sport-4-1

Prek športa do najboljših človeških potencialov

patologija-1

Patologija strahu

Nova Akropola - Ogledalo-1

Notranje ogledalo

Nova Akropola - Verjeti-1

Verjeti pomeni ustvarjati

Nova Akropola - custva-1

Čustva in njihov vpliv na naše zdravje

Nova Akropola - diamant-naslovna-1

Diamant – simbol človeških vrlin

Nova Akropola - sanje-1

Kako razlagati sanje

Nova Akropola - sprememba2-1

Hrepenenje po spremembi

Nova Akropola - great-spirit-lakota-1

Modrost Indijancev

Nova Akropola - istock-1

Ječa časa

Nova Akropola - kapljica-vode

Danes sem videla kapljico vode …

Nova Akropola - gledamo-a-ne-vidimo-1

Gledamo, vendar ne vidimo

Nova Akropola - ravnovesje-med-delom-in-zivljenjem-1

Ravnovesje med delom in življenjem

Nova Akropola - kako-nas-ljubezen-priblizuje-popolnosti-1

Kako nas ljubezen približuje popolnosti

Nova Akropola - moji-mladostniski-sportni-izzivi-1

Moji mladostniški športni izzivi

Nova Akropola - ulikses-featured-1

Ulikses – Vrnitev domov

Nova Akropola - potreba-po-viziji-prihodnosti1-1

Potreba po viziji prihodnosti

Nova Akropola - usoda-igra-maje1-1

Usoda – igra Maje

tennyson

Lord Alfred Tennyson

razum featured

Kako pregnati zaskrbljenost

bird-hot-sun

Eklekticizem – iskanje resnice namesto fanatizma

človek in želje

Človek in njegove želje

featured Izobr.

Kriza vzgoje in izobraževanja na Zahodu in vloga filozofije

Nikolaj Rerih - Zaratustra

Nikolaj Konstantinovič Rerih − kratka biografija

uroboros

Notranje zlato alkimistov

stres prednja

Ali moramo živeti v stresu?

Woman Stretching at Sunset

Biti mlad

what-is-after-death

O življenju in smrti

TeslaLaboratory2

Teslov največji izum – on sam (4. del)

tesla A l3

Teslov največji izum – on sam (3. del)

Tesla2

Teslov največji izum – on sam (2. del)

poceti-featured

Znati začeti znova

slikica 1

Bolečina in njeni vzroki

Andrew Garfield

Najboljša kariera: biti idealist

tesla-otrok5 (1)

Teslov največji izum – on sam (1. del)

chavin3

Uganka kulture Chavín

slika jezik

Jezik – vrata v naš notranji svet

drvo

Aktivni filozofiji naproti

alijevrednotruda

Ali je vredno truda?

nafta

V iskanju naravne civilizacije

pomoc1

Jaz in drugi: dejansko ali navidezno razhajanje?

140615_102

Osmislimo naše korake

upor

Zavezanost in svoboda

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Življenje po smrti

Light steps

Čudovita umetnost biti svoj

zonglerji

Trubadurji

ptice

Intervju: Rupert Sheldrake