Jacques Louis David: Prisega Horacijev
Slika Jacquesa-Louisa Davida, slavnega francoskega slikarja iz druge polovice 18. stoletja in začetka 19. stoletja, govori o rimskem pojmu časti in samožrtvovanju za skupno dobro, za domovino.
Samo zgodbo najdemo v Zgodovini Rima, ki jo je napisal eden od največjih rimskih zgodovinarjev, Tit Livij. Zgodba govori o dogodkih na začetku rimske republike, ko so leta 669 pr. n. št. potekali boji med Rimom in Alba Longo.
Rimljani in prebivalci Alba Longe so se dogovorili, da bodo premirje dosegli raje z dvobojem svojih največjih junakov kot pa z vsesplošno vojno.
Na strani Rima so bili trije bratje, trojčki – Horaciji, na strani Alba Longe pa prav tako trije bratje, trojčki – Kuriaciji. Na sliki vidimo tri brate Horacijev dostojanstveni in odločni drži, medtem ko dajejo prisego svojemu očetu, ki v roki drži meče. Napeta, odločna in teatralna drža moških izraža njihova pogum in domoljubje. Linije, s katerimi so upodobljeni, so ravne in ostre. Kot njihovo nasprotje desno vidimo upodobljene ženske, polne obupa, ki so se prepustile žalosti. Njihove linije so mehke, ritmične in valujoče, s čimer je poudarjena čustvenost.
Sam dogodek ima elemente velikih grških tragedij, saj sta bili družini Horacijev in Kuriacijev povezani prek porok. Ena od sester Kuriacijev je bila namreč poročena z enim od bratov Horacijev in ena od sester Horacijev je bila zaročena z enim od Kuriacijev. Kakršen koli izid bi prinesel žalost obema družinama. Na sliki vidimo tudi, kako žalostna mati Horacijev objema svoje vnuke.
Pečat grške tragedije nosi tudi velika moralna dilema, prikazana na tej sliki. Posameznika poziva, naj skupno dobro postavi nad lastna čustva – dati življenje za dobro skupnosti je glavno sporočilo slike.
V nadaljevanju tega prizora se spopadeta dve skupini – trije Horaciji proti trem Kuriacijem.
Ko sta padla dva brata Horacijev in je ostal samo eden proti trem bratom Kuriacijev, je tisti od bratov Horacijev, ki je preživel, uporabil zvijačo. Čeprav je tvegal, da bo v vseh drugih videti strahopetnež, se je podal v beg. Cilj tega manevra je bil razbiti trojico nasprotnikov in se spopasti s vsakim posebej. Kuriaciji so mu eden za drugim sledili. Ko jih je tako dobil medsebojno ločene in razbite, se je obrnil in se spopadel z vsakim posebej. Tako je premagal vse tri Kuriacije in Rimu prinesel zmago.
