Slovenija

J. W. Waterhouse: Odisej se upre čarom siren

John William Waterhouse

John William Waterhouse je eden od angleških slikarjev, na katerih delo so močno vplivali prerafaeliti. Rojen je leta 1849, ko je bilo ustanovljeno gibanje prerafaelitov. Kot otrok slikarja je rasel v umetniškem vzdušju in obiskoval Kraljevo umetnostno akademijo.

Po vzoru prerafaelitov je upodabljal svetopisemske in mitološke teme, zlasti grške in tiste, ki so povezane z legendami iz arturjanskega obdobja.

Po širini tem, ki jih je obdeloval, pa tudi po svojem slikarskem slogu je bil eklektik: poleg prerafaelitskega sloga v njegovi umetnosti najdemo elemente klasicizma in romantizma. Umrl je leta 1917.

Prizor

Sirene so bitja iz grških mitov, ki so jih prikazovali kot velike ptice s človeško glavo. Živele so na otokih na visokih pečinah. Čudovito so prepevale in kdor jih je slišal, so ga uročile, saj se ni mogel upreti čaru njihovega glasu. Sirene so tako pomorščake vodile proti čerem, kjer so se ladje raztreščile, sami pa so potonili.

Homer v Odiseji pripoveduje, da se je eden od junakov vseeno uprl čarom siren in preživel. To je bil znameniti pretkani Odisej, ki mu je čarovnica Kirka s svojimi nasveti pomagala pretentati sirene. Ko je plul s svojo ladjo poleg otoka siren, je v skladu s Kirkinim nasvetom od svojih mornarjev zahteval, naj ga trdno privežejo k jamboru, njim pa je ušesa dobro zamašil z voskom. Zabičal jim je še, naj se ne ozirajo na njegovo moledovanje, naj ga odvežejo. Medtem ko je poslušal prekrasen napev siren, je preklinjal svoje mornarje, ker ga niso hoteli odvezati, toda vse prošnje so bile zaman. Tako je Odisej postal prvi smrtnik, ki se je uprl magičnemu napevu siren.

Pomen

Sirene v simboličnem pomenu in njihov napev predstavljajo vse, kar je navzven čudovito, navznoter pa mrtvo. Če sledimo napevu siren, nas bo to zanesljivo vodilo v propad. Moramo uporabiti inteligenco Odiseja, da bi se uprli mamljivim klicem siren.