Spodnji odlomek je del starodavnega tibetanskega svetega besedila z naslovom Knjiga zlatih pravil. Slednja vsebuje temeljna učenja vzhodne filozofije in mistike, ni pa znano ne kdo jo je napisal ne kdaj je nastala. Na zahod jo je v XIX. stol. prinesla izjemna filozofinja, znanstvenica, pisateljica in teozofinja Helena Petrovna Blavatsky. V knjižico z naslovom Glas tišine je zbrala tiste dele, za katere je menila, da bodo za zahodnega bralca razumljivi in uporabni.
Glas tišine je tekst, ki je ne glede na svojo nedoločljivo starost še vedno zelo aktualen in nadvse dobrodošel spremljevalec na naši življenjski poti. Ob vsakem branju se nam kot po čarovniji vedno znova razkrivajo novi pomeni, nove globine in tudi – nove lepote. Kajti njegove vrstice so prežete s čisto lepoto, ki pa ni zgolj prazen okras, temveč skuša na zgoščen in poetičen način podati odgovore na bistvena vprašanja človekovega obstoja.
***
Tokrat si lahko preberete nekaj navedkov, ki se nanašajo na učenje. Pot učenca ni lahka, saj je polna preizkušenj, zato ob sebi potrebuje učitelja, ki ga usmerja, čeprav se mora čez preizkušnje prebiti sam. Učitelj mu pot »samo pokaže«, da mu zemljevid, toda pot mora učenec prehoditi sam.
Vsakdo od nas je učenec – učenec življenja, ki nas uči tako, da pred nas postavlja naloge, težave. Od nas je odvisno, ali se bomo umaknili ali pa se s težavami soočili in tako notranje zrasli. Toda kaj pomeni soočanje s težavami? To je predvsem premagovanje svojih lastnih pomanjkljivosti, svojih notranjih »sovražnikov«, kot so strah, jeza, neznanje, zlonamerne misli itn. Premagovanje samega sebe pomeni, da imamo nadzor nad lastnimi mislimi, čustvi in dejanji. Z vsako premagano hibo in z vsako vrlino, ki zmagoslavno vznikne na njenem mestu, se za korak približamo svobodi in s tem tudi uresničitvi sebe kot človeškega bitja.
O učenju
Pripravi se, kajti potovati boš moral sam. Učitelj ti pot lahko samo pokaže. Ta je ista za vse, toda načini za dosego cilja se razlikujejo od romarja do romarja.
***
Vsak poraz je uspeh in vsak iskreni poskus bo nekega dne poplačan. Stebla svetih kali, ki poženejo in neopažene rastejo v učenčevi duši, se ob vsaki novi preizkušnji okrepijo, ovijajo se kot trst, vendar se nikoli ne morejo zlomiti niti izginiti. Ko pride njihov čas, se razcvetejo.
***
Da bi mogel zlati plamen zaplamteti z mirnim sijajem, mora biti svetilka dobro zaščitena pred vsakršnim vetrom. Črni jantar, izpostavljen spremenljivemu vetru, se bo zasvetlikal, trepetajoči plamen pa bo na belo svetišče duše metal varljive, temne in vselej spreminjajoče se sence.
***
Bodi potrpežljiv, učenec, kot tisti, ki se ne boji neuspeha in si ne prizadeva za uspeh.
***
Bodi vztrajen kot tisti, ki traja večno.
***
Čiste, jasne in kristalne vode večnega življenja se ne morejo združiti z blatnimi nalivi monsunske nevihte.
***
Nebeška rosa, ki se v lotosovem cvetu zablešči s prvim jutranjim žarkom, se zlije s prahom, ko pade na zemljo. Glej, biser je zdaj košček blata.
***
Bori se s svojimi nečistimi mislimi, preden te nadvladajo. Z njimi ravnaj tako, kakor bi one ravnale s teboj. Če jih boš pustil živeti ter jim dovolil, da poženejo korenine in zrastejo, vedi, da te bodo prerasle in ubile. Pazi, učenec, niti njihovi senci ne dovoli blizu, ker bi ta hitro rastoči in vedno močnejši stvor prevzel tvoje celotno bitje, še preden bi se zavedel temne prisotnosti nečiste pošasti.
***
Ne moreš potovati po Poti, preden sam ne postaneš Pot.
Pred teboj je dolga in težka pot, o učenec. En sam pomislek na preteklost, ki si jo pustil za sabo, te bo povlekel v globino in znova boš moral začeti vzpon. Ubij v sebi vsakršen spomin na preteklost. Ne glej nazaj, drugače si izgubljen.
***
Ne verjemi, da lahko izkoreniniš željo, če se ji predaš ali jo zadovoljiš, kajti ta sramotna prevara je delo Mare. Če slabosti hraniš, rastejo in se krepijo tako kot črv, ki se redi v srcu cveta.
