Kdor napreduje, potem ko se je od filozofov naučil, da je treba težnje usmerjati v to, kar je dobro, in se izogibati temu, kar je slabo; potem ko se je naučil tudi, da je mogoče srečo in mir doseči le z ustrezno usmerjenimi težnjami in z neomajnim izogibanjem slabemu – takšen človek lahko svoje želje celo obvlada ali jih preloži na poznejši trenutek, izogiba pa se le temu, kar je odvisno od njegove volje. Kajti če se poskuša izogniti nečemu, kar ni odvisno od njegove volje, ve, da mu to ne bo vedno uspelo in bo zato nesrečen. Če torej življenje v skladu z vrlinami zagotavlja dobro usodo, mir in srečo, je seveda tudi napredovanje proti vrlini hkrati napredovanje proti vsemu naštetemu. /…/

Kako naj potem dopustimo, da je vrlina to, kar sem dejal, in vseeno iščemo napredovanje v drugih stvareh? Kaj nam omogoča pridobitev vrline? Notranji mir. In kdo doseže vrlino oziroma lastno izboljšanje? Ali jo doseže tisti, ki je prebral veliko Hrizipovih1 knjig? Ali vrlina pomeni to, da smo razumeli Hrizipa? Če je to tako, potem je napredek le v tem, da se seznanimo s čim večjim delom Hrizipovega učenja. /…/ Nekdo posmehljivo pravi: “Ta lahko že prebira Hrizipa sam. Moram reči, da res napreduje.” “Zakaj se mu posmehuješ?” ga vprašamo. In odgovori nam: “Zakaj ga pa ti odvračaš od tega, da bi se začel zavedati svojih napak? Mar mu ne boš pokazal, kaj pomeni pridobiti vrlino in kaj pomeni resnično izboljšanje?”

Izboljšanje išči tam, kjer so tvoja dejanja. In kje so tvoja dejanja? V želji in zavračanju – da ne bi bil razočaran nad neizpolnjenimi željami in da ne bi zapadel v to, čemur bi se moral izogniti. V svojih težnjah in izogibanju, da bi storil napako; uri se tudi v pozornosti in izogibanju prenagljenih presoj, saj tako ne boš razočaran. Toda najpomembnejši sta prvi dve stvari, ki sem ju navedel. Če se želiš izboljšati, vendar se še vedno vdajaš strahu in tožbam, ki bi se jim moral izogibati, mi povej, v čem je tvoj napredek?

Ali je tvoj napredek v naslednjih stvareh? Če bi se na primer pogovarjal z atletom in bi ga prosil: “Pokaži mi svoja ramena.” Ta pa bi dejal: “Poglej moje uteži.” Bi odvrnil: “Ne zanimajo me tvoje velike uteži, temveč me zanima učinek njihovega dvigovanja.”

Kadar torej praviš: “Prebral sem razpravo O nagonih in jo zdaj dobro poznam”, bom odgovoril: “Neumnež, saj te ne sprašujem tega, temveč kako v praksi obvladuješ svoje nagone; kako obvladuješ želje in odpor; kam usmerjaš svoje težnje – ali so te v skladu s svojo resnično naravo ali ne. Če deluješ v skladu s svojo resnično naravo, mi to pokaži, in takrat bom lahko dejal, da napreduješ. Če pa ne deluješ v skladu z njo, kar pojdi in namesto tega, da knjige samo komentiraš, raje sam napiši kakšno. Ali veš, da cela knjiga stane le pet denarijev? Je torej komentator knjige vrednejši od teh petih denarijev? Če torej svoja prizadevanja usmerjaš v ene cilje, ne pričakuj napredka v nečem drugem.”

Kaj torej pomeni napredek? Doseže ga tisti, ki ni navezan na zunanje in se namesto tega preusmeri k svojemu značaju, ga oblikuje in izpopolnjuje tako, da postane skladen z njegovo resnično naravo; doseže ga tisti, ki tako postane iskren in zvest sebi, se zna dvigniti nad okoliščine ter je svoboden, neoviran, zvest in skromen; doseže ga tisti, ki se je naučil, da kdor si želi to ali se izogiba temu, kar ni v njegovi moči, ne more biti zvest sebi ali svoboden, temveč mora pluti s tem, se temu prilagajati in pustiti, da ga to premetava sem in tja kot v nevihti, poleg tega pa je odvisen od tistih, ki mu lahko zagotovijo to, kar si želi, ali ga odvrnejo od tega, čemur se želi izogniti; in če od trenutka, ko zjutraj vstane, sledi tem načelom, tako da se tudi prehranjuje skromno in se umiva na dostojanstven način; če se prav tako ne glede na okoliščine drži svojih načel – podobno kot se določenih pravil in načel drži tekač pri teku ali učitelj petja pri petju – potem resnično napreduje in ni zapravljal svojega časa ter ni zapustil doma in se odpravil na potovanje zaman. Če pa je svoje napore usmeril le v branje knjig in je potoval samo zato, mu povej, naj se vrne domov in ne zanemarja tega, kar mora tam postoriti.

Kajti dom je zapustil zaman. Naučiti bi se morali, kako iz svojega življenja pregnati vzdihovanje in žalost, potrtost in razočaranje, vzklike, kot sta: “Oh, ubogi jaz!” ali: “O gorje meni!”. Naučiti bi se morali, kaj so smrt, izgon, ječa in strup, tako da lahko ob koncu dneva rečemo tako kot Sokrat v ječi: “Dragi Kriton,2 če je takšna volja bogov, naj bo tako.” Namesto da porečemo: “Ubogi jaz, starec – mar je to tisto, kar je starost pripravila zame?” Pa ne misli, da sem to položil v usta nekoga, ki je neznaten in nepoznan. To pravi Priam in to pravi tudi Ojdip. Dejansko tako pravijo vsi legendarni kralji. Kajti kaj drugega so tragedije kot verzni opis tegob tistih, ki pripisujejo pomembnost zunanjim okoliščinam? Tudi če bi bilo zmotno moje prepričanje, da se človek ne sme meniti za zunanje okoliščine, ki niso v naši moči, bi se temu prepričanju vseeno pridružil, saj bi mi omogočalo srečno življenje in notranji mir. Kaj pa je ljubše tebi, izberi sam.

Kaj nam torej daje Hrizip? Odgovor je: “Zanesljivo spoznanje, da so ti nauki, ki obljubljajo osvoboditev od čutov in vedrino, resnični. Katero koli mojo knjigo vzameš, boš videl, kako resnične in skladne z naravo so stvari, ki me osvobajajo vznemirjenja.” Kako srečni smo lahko! Dobrotnik3 – in to kako velik dobrotnik – nam je pokazal pot. Ljudje so postavljali oltarje Triptolemu,4 ki nam je predal veščino obdelovanja zemlje; toda kdo med vami je postavil oltar, zgradil tempelj, izdelal kip ali častil bogove, ker je nekdo našel, razkril in pojasnil resnico vsem – ne le resnice o tem, kako živeti, temveč resnico o tem, kako živeti dobro? Bogovom žrtvujemo, ker so nam dali žito in vinsko trto. Toda bogovi so v človekov um zasadili tako čudovit plod kot del njihovega načrta, da bi človeštvu pokazali, kaj je resnična skrivnost sreče. Jim ne bi morali izkazati hvaležnosti za to?

_____________

Vir: Epictetus, Discourses and Selected Writings, Penguin Books, str. 12–15.

_____________

Opombe:

1 Hrizip: stoični filozof iz 3. stol. pr. n. št.

2 Oseba iz istoimenskega Platonovega dialoga, ki se dogaja v ječi, kamor je zaprt Sokrat predusmrtitvijo.

3 “Dobrotnik” se nanaša na Hrizipa.

4 Triptolem je bil v grški mitologiji izumitelj pluga.