Za pozornejšega opazovalca je čebelji panj prava šola organizacije. Ta presenetljivo urejeni sistem namreč razkriva neverjetno učinkovitost, natančno razdelitev nalog in strogo hierarhijo. V čebelji družini, ki deluje kot eno telo, nikoli ni dolgčas, saj vse kar vrvi od življenja in delavnosti, zato ne pravimo zastonj, da je nekdo “priden kot čebela”.

Vendar ta marljivost ni zaman, kajti poleg pridelave medu, voska, propolisa matičnega mlečka in cvetnega prahu, ki so uporabni tako v prehrani kot tudi medicini, je njihova najpomembnejša naloga opraševanje cvetov, s čimer imajo izreden pomen za ekosistem celotnega planeta. Predanost in delovanje za skupno dobro pa pride še bolj do izraza pri čuvajkah, ki so pripravljene dati lastno življenje, da bi zaščitile panj.

Opraševanje in pomen za pridelavo hrane

Za večino oprašitev (80 %) je potrebno posredovanje živali, predvsem žuželk, kot so npr. čebele, ose, mravlje, metulji in muhe, to pomembno nalogo pa opravljajo tudi nekatere vrste ptic in netopirjev. Drugi način (20 %) pa je oprašitev brez njihove pomoči – večinoma preko vetra in včasih tudi vode.

Skoraj vse kmetijske kulture v Evropi in ZDA za razvoj plodu potrebujejo oprašitev s pomočjo živali. Pri tem pa kar 80 % teh oprašitev opravijo čebele, zato njihovo izumiranje v zadnjem času upravičeno poraja številne skrbi.

Osebni portret čebelje družine

V čebelji družini večino predstavljajo čebele delavke, njeno srce pa je matica, ki skrbi za njihovo razmnoževanje. Delavke marljivo opravljajo dela, ki so potrebna za delovanje celotne čebelje skupnosti. Zanimivo je to, da so njihova opravila razdeljena glede na starost – tako najmlajše delavke čistijo celice, malo starejše hranijo matico in ličinke v celicah, še starejše sodelujejo pri gradnji satovja, nekatere pa se postavijo na stražo pri vhodu v panj. Tiste najstarejše se odpravijo v širni svet, od koder v panj prinašajo vodo, cvetni prah, medičino in občasno tudi smole nekaterih rastlin.

Vendar pa na pašo ne odletijo vse čebele hkrati, temveč se jih najprej nekaj odpravi v izvidnico, da bi poiskale hrano in njeno nahajališče nato sporočile drugim. Čebela, ki je našla hrano, si pri prenosu sporočila pomaga z dvema ”pripomočkoma”. Prvi je sončni kompas, ki ji omogoča, da se spomni lege paše glede na položaj Sonca. Čebela ima namreč za razliko od človeka zmožnost videti polarizirano svetlobo, zato lahko določi lego Sonca ne glede na to, ali je vedro ali nebo prekrivajo oblaki. Drugi pripomoček pa je njena notranja ura, s katero lahko določi, kakšno razdaljo je preletela, tako da lahko ob vrnitvi v panj svojim sestram sporoči kraj paše celo glede na trenuten položaj Sonca in ne njegov položaj, ko je hrano našla. Čebela pa si z leti nabira tudi izkušnje, tako da se postopoma nauči, kako se pot Sonca spreminja glede na letni čas in kotno oddaljenost Zemlje od Sonca, če se panj morebiti premesti.

Le kako potem čebele nahajališče sporočijo drugim? Nekatere to naredijo tako, da z aromatičnimi rastlinskimi olji označijo sled, druge svoje sodelavke del poti vodijo do mesta paše, določene vrste čebel pa svojim sestram nahajališče hrane sporočijo v posebnem jeziku, ki se imenuje – čebelji ples.

Čebelji ples

Ko se čebela “izvidničarka” vrne v panj, njene sestre odnesejo hrano nazaj v gnezdo. Mednje pa prav tako razdeli vzorce hrane, ki jim bodo pomagali pri iskanju hrane ob prihodu na cilj. Nato začne s svojo plesno točko na vodoravnem delu satovja, ki ga ponekod imenujejo tudi “plesišče”, druge čebele pa ji sledijo. Živahnost plesa odraža kakovost paše, smer paše izvidničarka sporoča s smerjo gibanja med pozibavanjem, medtem ko oddaljenost paše sledilke lahko razpoznajo glede na trajanje pozibavanja.

Čebele se med plesom razporedijo bodisi v osmico, če je paša oddaljena več kot 120 m, medtem ko se pri bližnjih pašah oblika osmice postopoma spremeni v kroženje. Zanimive prikaze čebeljega plesa si lahko pogledate tukaj.

Kaj se lahko naučimo od čebel?

Marsikaj – ne samo marljivosti, temveč tudi skrbi za skupno dobro, saj pomembno prispevajo k naravnemu ravnovesju. Poleg tega je pomemben nauk tudi to, da mora biti vsak sistem, ki želi uspešno delovati, dobro organiziran in urejen, vloge pa natančno razdeljene – tako v naravi kot tudi pri človeku kot njenem delu.