Nova Akropola - nova-akropola-filozofija-kultura-prostovoljstvo

Tematska predavanja

Azteki – Narod sonca

Ko je v Evropi vladal mračni srednji vek, so v Ameriki že cvetele visoke kulture. Evropejci so ob stiku z njimi mislili, da so to samo sanje. Tako čudovitih dežel in mest niso videli še nikjer na svetu, čeprav so kot pomorščaki in avanturisti dobro poznali vsak njegov znani kotiček. Toda niso si mogli pomagati, da teh sanj ne bi uničili.

Sanje – govorica duše

Svet sanj je neskončen, skrivnosten in vsem dostopen – ne glede na spol, starost ali bogastvo, a ga kljub temu tako slabo poznamo. Za nekatere so sanje resničnost, enakovredna naši resničnosti v budnem stanju, za druge pa samo lepa iluzija. Kot pravi stari kitajski modrec Čuang-Ce: “Sinoči sem sanjal, da sem metulj. Ko pa sem se zbudil, nisem vedel, kdo v resnici sem – metulj, ki sanja, da je človek, ali človek, ki sanja, da je metulj.”

Magični svet Keltov

Ali si lahko predstavljamo povsem drugačno Zahodno Evropo, takšno kot je bila pred dva ali tri tisoč leti? Evropo, v kateri je resnični gospodar bila Narava, kjer so ljudje spoštovali njene zakone in je bilo edino, česar so se bali to, da jim nebo pade na glavo. Njihova svetišča so bila gozdni gaji, zborovanja pa so imeli kar pod hrasti.

Atlantida – mit ali resničnost?

Kaj je Atlantida? Velik otok nekje v Atlantskem oceanu, na katerem je obstajala močna, visoka civilizacija. Potonila je v enem samem strašnem dnevu in eni strašni noči. Pred 2500 leti je Platon v svojih dialogih precej natančno opisal Atlantido, ki naj bi propadla 9500 let pred njegovim časom. Od tistega trenutka dalje je to ena največjih ugank zahodnega sveta.

Bardo Thödol – Tibetanska knjiga mrtvih

Razumeti moraš, da je znati umreti zelo koristno znanje, ki presega vsa ostala znanja. Da je treba umreti, vedo vsi. Toda srečal boš le malo ljudi, ki imajo modrost o tem, kako umreti. Nauči se umreti, in naučil se boš živeti, ker tisti, ki se ni naučil umreti, se ne bo niti sposoben naučiti živeti.

Pozabljene religije

Religija je vse, kar ljudi povezuje med seboj, s celotnim obstojem, z bogom in naravo. Človek je bil vedno religiozno bitje in imel potrebo po svetem. Vse do današnjih dni ni bilo obdobja, v katerem ljudje ne bi pripadali nobeni religiji. V različnih krajih in časih je način iskanja zavzemal različne oblike, toda bistvo je bilo povsod enako.

Simboli starega Egipta

Mišljenje tistih, ki slabo poznajo egipčansko religijo in menijo, da so bili Egipčani politeisti, je povsem zmotno. Daleč nad vsemi bogovi, ki jih običajno poznamo iz njihove religije, je bil Eden edini, Stvarnik Neba in Zemlje, Absolutno božansko Bitje. Ideja o njem ni niti v enem samem obdobju egipčanske civilizacije izginila ali bila kakorkoli zapostavljena. Kajti nič ne more nastati in živeti brez Vzroka, brez Izvira, ki je povsod prisoten.

Mit o kralju Arturju

Pred davnimi, davnimi časi, ko je Britanija ostala brez vladarja in je v njej vladal kaos, se je v nekem mestu sredi trga pojavil kamen, v katerega je bil zaboden meč. Na njem je pisalo: “Kdor bo izvlekel ta meč, je resnični in zakoniti kralj cele Britanije.”

Scroll to Top