Duša Indijanca
Odnos Indijanca do smrti, preizkus in ozadje življenja so v popolnem skladu z njegovim značajem in filozofijo.
Odnos Indijanca do smrti, preizkus in ozadje življenja so v popolnem skladu z njegovim značajem in filozofijo.
Jungu so bile podeljene številne nagrade, predaval je na različnih univerzah, prejel pa je tudi častne doktorate mnogih univerz, med njimi Harvarda in Cambridgea. Poleg tega je bil imenovan za častnega člana mednarodnih znanstvenih društev in akademij. Umrl je pri 86 letih v Kunsachtu v Švici. Jung je napisal več del, med katerimi so: Psihološki tipi, Odnos med jazom in nezavednim, Sodobni človek išče dušo, Psihologija in religija, Preobrazbe in simboli libida, Psihologija in alkimija, Psihologija nezavednega, Odgovor na Joba, Rdeča knjiga, Sinhroniciteta ter Človek in njegovi simboli.
C. G. Jung: Nova videnja Read More »
Osvobojenost od težav, osvobojenost od strahu – to je resnična svoboda. Ljudske množice se motijo, ko trdijo, da imajo možnost notranjega izgrajevanja in pridobivanja znanja le tisti, ki se rodijo svobodni.
Epiktet – O notranji trdnosti Read More »
Če je naš notranji vladar (um) v skladu z naravo, potem se bomo lahko vedno prilagodili kakršnim koli okoliščinam, ki nas doletijo. Kajti ta vladar znotraj nas ne potrebuje nobenih določenih okoliščin, temveč gre vztrajno proti cilju ne glede na okoliščine.
Mark Avrelij – nekaj iskric Read More »
Prečisti svoje srce, še preden dovoliš, da vanj vstopi ljubezen. Tudi najslajši med postane grenak v posodi, ki ni čista.
Nekaj misli pitagorejcev Read More »
Ne imej ničesar za koristno, kar bi te moglo kdaj prisiliti, da bi besedo snedel, da bi skromnost opustil, da bi koga zasovražil, osumil, preklel, da bi se pretvarjal, da bi si želel nekaj, kar bi moral skrivati za zidovi in zastori!
Nekaj misli filozofa in cesarja Marka Avrelija Read More »
Ko Sokrat vidi, da Harmid, Glavkonov sin, ugleden človek in veliko bolj sposoben kot tedanji državni uslužbenci, omahuje pred tem, da bi nastopil pred ljudmi in prevzel skrb za državne posle, mu reče: “Povej mi, Harmid, če bi nekdo bil sposoben zmagati na tekmovanju, kjer bi bila nagrada venec in spoštovanje, proslavil pa bi tudi svoj rodni kraj v Heladi, a ne bi hotel tekmovati, kaj bi mislil o takem človeku?”
Sokrat – drugi dialog Read More »
Torej, če bi za svoje poučevanje verjel da je kaj vredno, bi očitno tudi zanj sprejemal denar, ravno toliko, kot bi bilo vredno. Pravičen bi sicer lahko bil, ker nikogar ne bi oskubil iz pohlepa, nikakor pa moder, če ti znanje ni nič vredno.”
Sokrat – tretji dialog Read More »
Sokrat: “Pri bogovih, ne prikrivaj nam, ampak nam povej, s čim boš pričel državi koristiti?”
In ko je Glavkon molčal, kakor da razmišlja, Sokrat nadaljuje:
“Kakor bi se trudil, da obogatiš prijatelja, da mu izboljšaš dom, ali se boš tudi tako trudil, da obogatiš državo?”
Sokrat – prvi dialog Read More »
In kdor bi denar ali kakšno odločitev od nekoga izvlekel z besedami in ga za to prevaral, ga sicer ne bi označil za majhnega prevaranta, vendar pa je zame največji prevarant tisti, ki ni niti vreden svojega položaja niti zanj sposoben, pa kljub temu ljudstvo skuša prepričati, da je sposoben upravljati državo.
Sokrat – četrti dialog Read More »