Slovenija

Bolečina

Bolečina

bolecinaObstaja vprašanje, ki si ga pogosto, morda celo prepogosto, zastavljamo po tihem ali na glas. Zakaj ljudje trpijo? Zakaj obstaja bolečina?

To vprašanje nakazuje resnico, ki jo je nemogoče spregledati. Vsi trpijo; vsakomur krvavi srce iz tega ali onega razloga in vsakdo zaman poskuša zagrabiti srečo, ki si jo zamišlja kot neprekinjeno zaporedje užitkov in zadovoljstev.

Na misel mi je prišla budistična zgodbica, ki me že od nekdaj navdušuje in ki se v knjigah pojavlja z naslovom “Gorčično zrno”. Na kratko – zgodbica govori o bolečini matere, ki je izgubila svojega sina, vendar pa vseeno upa, da ga bo Buddha zahvaljujoč svojim magijskim močem ponovno obudil v življenje. In Buddha materi resnično ne odvzame upanja. Prosi jo le, da mu za oživitev njenega sina prinese gorčično zrno iz hiše, ki ne pozna nesreče … Konec zgodbice je jasen – gorčičnega zrna, ki je zelo posebno, ni dobila nikjer in njena bolečina se je zmanjšala, ko je uvidela, kako množična in velika je bolečina tudi vseh drugih človeških bitij.

Toda dejstvo, da vsi ljudje trpijo, še ne odpravi in ne pojasni obstoja bolečine.
Zato se še enkrat vprašajmo – zakaj?

Stara učenja, ki so celo starejša od navedene zgodbe, nam pomagajo, da se prebijemo skozi nepregleden labirint bolečine.

Na splošno pravijo, da je bolečina posledica neznanja, zaradi katerega nabiramo eno bolečino za drugo oziroma nabiramo vzroke, ki so povzročili to bolečino. Nismo zmožni priti do samih korenin, da bi odkrili globok izvor tega, kar nam povzroča trpljenje, temveč ostajamo samo na površju bolečine, tam, kjer jo najbolj čutimo, in tam, kjer je najmanjša možnost, da se izmuznemo iz zanke. Ne poznamo vzroka tega, kar se nam dogaja, vendar ne poznamo niti samih sebe, s čimer se nezmožnost za pozitivno delovanje še dodatno poveča. Poleg tega ne poznamo niti ostalih temeljnih zakonov narave, tako da se zaradi neznanja naša bolečina ponovno poveča. Morali bi vedeti, da nobena bolečina ni večna, da nobena bolečina ne more obstati pred močnim zamahom konstruktivne volje. Nič, ne stanje sreče ne stanje bolečine ne more trajati večno. Treba se je torej naučiti plesati s časom, da bi našli enega od možnih izhodov iz labirinta.

bolecina 2Bolečina zaradi tega, kar se bo zgodilo v prihodnosti, je nesmiselna, ker je to trpljenje nekoristno, prenagljeno in morda brez pravega razloga. Sicer drži, da prihodnost ustvarjamo že v sedanjosti, vendar tudi drži, da je strah pred prihodnostjo klica prihodnjih nesreč, medtem ko trdna in pozitivna volja daje prostor ugodnejšim okoliščinam, ki se lahko prav tako začnejo razvijati v sedanjosti.

Bolečina zaradi preteklih stvari je, kot da bi skušali truplo ljubljenega človeka zadržati doma in si pri tem neprestano ponavljali, da ni umrl. To je, kot da bi tisočkrat uprli svoj pogled v neresničnost telesa, ki ne obstaja več, ker ne bi poznali druge, duhovne resničnosti, ki nedvomno obstaja.

Glede sedanje bolečine pa lahko rečemo le, da je to samo zbodljaj, ki hitro potone v preteklost, da bi odstopil mesto prihodnosti. Neki modrec je dejal, da so ljudje zaradi ene in iste stvari pripravljeni trpeti trikrat – ko čakajo, da se nekaj zgodi; takrat, ko se zgodi; in potem ko se je že zgodilo. To samo še dodatno potrjuje predpostavko, da je “nevednost mati vseh bolečin”.

Po vzhodnih učenjih – spomnimo se samo zgornje budistične zgodbice – je bolečina prenosnik zavesti, kar pomeni, da vsaka bolečina v sebi nosi nauk, potreben za naš razvoj. Ravno bolečina je namreč tista, ki od nas terja, da se ustavimo in se vprašamo. Brez bolečine si nikoli ne bi zastavili tega tako pogostega vprašanja: “Zakaj ravno jaz?” Vendar bi nato hitro uvideli, da se to ne dogaja le meni … Brez bolečine ne bi raziskovali skrivnih zakonov narave, ki so gibalo vseh stvari, dogodkov in ljudi.

Če se samo za hip ozremo naokoli, bomo videli trpljenje – trpi seme, ki klije, da bi iz njega zraslo drevo; trpi led, ki se topi zaradi toplote; trpi voda, ki se spremeni v led zaradi hladu, in trpi človek, ki mora, da bi se razvijal, pretrgati stare okove v svoji ječi materije.

Toda za vsemi temi bolečinami se skriva nepoznana sreča – polnost semena, vode, človeške duše, ki sredi megle odkrivajo zanesljivo svetlobo svoje lastne usode.

Avtor: prof. Delia Steinberg Guzmán, predsednica mednarodne NA

identiteta2

Ali identiteto lahko izberemo?

vivaldi-antonio

Veliko srce Antonia Vivaldija

meaning-of-life

Smisel življenja

kaj smo dosegli (8)

Kaj smo dosegli in kaj še moramo

izobrazevanje1

Filozofija izobraževanja

Zorainzatontehnoloskegacloveka

Zora in zaton tehnološkega človeka

svoboda1

Kaj pomeni biti svoboden?

izpolnitizivljenje3

Izpolniti življenje

DrobnaizkušnjaizIndije6

Drobna izkušnja iz Indije, dežele sobivanja različnih duhovnih poti

Mojrazuminjaz2

Moj razum in jaz

bioloskeure5

Biološke ure

Nova Akropola - great-spirit-lakota-1

Modrost Indijancev

Nova Akropola - sport-4-1

Prek športa do najboljših človeških potencialov

patologija-1

Patologija strahu

Nova Akropola - Ogledalo-1

Notranje ogledalo

Nova Akropola - Verjeti-1

Verjeti pomeni ustvarjati

Nova Akropola - custva-1

Čustva in njihov vpliv na naše zdravje

Nova Akropola - diamant-naslovna-1

Diamant – simbol človeških vrlin

Nova Akropola - sanje-1

Kako razlagati sanje

Nova Akropola - sprememba2-1

Hrepenenje po spremembi

Nova Akropola - istock-1

Ječa časa

Nova Akropola - kapljica-vode

Danes sem videla kapljico vode …

Nova Akropola - gledamo-a-ne-vidimo-1

Gledamo, vendar ne vidimo

Nova Akropola - ravnovesje-med-delom-in-zivljenjem-1

Ravnovesje med delom in življenjem

Nova Akropola - kako-nas-ljubezen-priblizuje-popolnosti-1

Kako nas ljubezen približuje popolnosti

Nova Akropola - moji-mladostniski-sportni-izzivi-1

Moji mladostniški športni izzivi

ulikses-featured-1

Ulikses – Vrnitev domov

Nova Akropola - potreba-po-viziji-prihodnosti1-1

Potreba po viziji prihodnosti

Nova Akropola - usoda-igra-maje1-1

Usoda – igra Maje

tennyson

Lord Alfred Tennyson

razum featured

Kako pregnati zaskrbljenost

bird-hot-sun

Eklekticizem – iskanje resnice namesto fanatizma

človek in želje

Človek in njegove želje

featured Izobr.

Kriza vzgoje in izobraževanja na Zahodu in vloga filozofije

Nikolaj Rerih - Zaratustra

Nikolaj Konstantinovič Rerih − kratka biografija

uroboros

Notranje zlato alkimistov

stres prednja

Ali moramo živeti v stresu?

Woman Stretching at Sunset

Biti mlad

what-is-after-death

O življenju in smrti

TeslaLaboratory2

Teslov največji izum – on sam (4. del)

tesla A l3

Teslov največji izum – on sam (3. del)

Tesla2

Teslov največji izum – on sam (2. del)

poceti-featured

Znati začeti znova

slikica 1

Bolečina in njeni vzroki

Andrew Garfield

Najboljša kariera: biti idealist

tesla-otrok5 (1)

Teslov največji izum – on sam (1. del)

chavin3

Uganka kulture Chavín

slika jezik

Jezik – vrata v naš notranji svet

drvo

Aktivni filozofiji naproti

alijevrednotruda

Ali je vredno truda?