Artur, Guinevere in Lancelot

Artur, Guinevere in Lancelot

Neugasljivo zanimanje

Zdi se, da zanimanje za mit o kralju Arturju nikoli ne bo presahnilo. O tem pričajo že hollywoodski filmi in nadaljevanke, ki z neko idejo lahko v kratkem času seznanijo milijone ljudi, vendar najpogosteje bolj površinsko. Posebno pozornost zbuja del tega mita, ki pripoveduje o ljubezenskem trikotniku med Arturjem, Guinevere in Lancelotom. Ta tragična zgodba je bila stoletja simbol “padca”. Za nekatere pomeni potrdilo, da je srce močnejše od razuma, za druge jasen dokaz, da je dolžnosti treba dati prednost pred čustvi, za tretje je to zgodba o povsem običajni nezvestobi … Toda obstajajo tudi tisti, ki skušajo najti ključ za globlje razumevanje mita.

Sodobni pogledi na mite

ArturGuinevreLancelot1

V dvajsetem stoletju so številni avtorji začeli preusmerjati pozornost na globlji pomen mitov. Mircea Eliade v mitu vidi “arhetipski model za vse stvaritve, ne glede na raven, na kateri se odvijajo, naj bo to na biološki, psihološki ali duhovni”. Po C. G. Jungu so “arhetipi, ki se razkrivajo v mitih, vrsta kolektivne zavesti ter imajo pri razvoju osebnosti vlogo gibala in usmerjanja k celovitosti.” Jean Chevalier nakazuje, da je mit podoben “simboličnemu gledališču zunanjih in notranjih bojev, ki jih človek začne na poti lastnega razvoja, ko išče identiteto.”

Vloga mita je prenos idej, katerih sporočilo je bistvenega pomena za individualni in kolektivni razvoj. Vsako ljudstvo ima svoje mite, ki živijo v kolektivni zavesti, naj gre za ljudstvo, ki zgodovino piše danes, ali ljudstvo, ki jo je pisalo včeraj. Mit ima posebno pripovedno zgradbo z lepoto in notranjo močjo, zaradi katere se vtisne v spomin vsake nove generacije, ne glede na raven dojemanja. Vsekakor pa se vsi avtorji, ki so preučevali mite, strinjajo, da imajo ti močna in pomembna sporočila, ki jih je treba odkrivati.

Med harmonijo in kaosom

Potem ko je Artur že postal kralj, se z Guinevere zaljubita in združita na čudoviti poroki. Vse ljudstvo, dvor in plemstvo slavijo ta trenutek, saj se zavedajo potrebe po kraljici, da bi bilo življenje “popolno”, kajti vladavina brez kraljice je “okrnjena” vladavina. Tedaj kraljestvo uživa največjo blaginjo. Premagani so vsi notranji in zunanji sovražniki, v deželi vlada izobilje, ne manjka pa niti vitezov, željnih izkazovanja svoje časti in poguma.

ArturGuinevreLancelot2Med njimi je Lancelot, najpogumnejši in najpredanejši svojemu kralju, krasita pa ga tudi izjemna lepota in možatost. Harmonija se začne rušiti, ko se med Lancelotom in Guinevere rodi ljubezen in s tem tragedija, zaradi katere trpi celotno kraljestvo. Sprva se oba skušata upreti ljubezenski strasti, ki jima omrači razum, kajti raztrgana sta med vdanostjo Arturju in medsebojnimi občutki. Na različne načine se skušata izogniti temu, za kar se zdi, da je vendarle neizogibno, in to preložiti. Artur ne more niti ne želi ničesar storiti, čeprav vse opazuje in globoko trpi.

Naposled se Lancelot in Guinevere prepustita strasti in prepovedani ljubezni. S tem je razbita tudi enotnost Okrogle mize in kraljestvo začne propadati. Kralj zboli in izgublja moč, zemlja več ne obrodi, pravičnost pa se izgublja v naletih nepravičnosti. Ljudstvo je nesrečno in zatirano. Povsod vlada žalost, izginilo je upanje. Lancelot tava na robu norosti po kraljestvu, Guinevere pa odide v samostan, da bi se očistila greha.

Končna zmaga

K Arturju se vrneta v končnem boju proti silam uničenja, ki jih predstavljata Mordred in Morgana. Lancelot se vrne kot najpogumnejši med najpogumnejšimi vitezi, Guinevere pa Arturju preda meč Ekskalibur, o katerem so vsi verjeli, da je za vedno izgubljen. Galahad, najčistejši med vitezi, najde Gral1 in v deželo se znova vrne pomlad, ranjenega Arturja pa odvedejo na otok Avalon. Po prerokbi naj bi se nekega dne vrnil in ponovno zavladal.

Artur – notranji vladar

Med možnimi razlagami mita o kralju Arturju je tudi psihološka. Artur na ravni posameznika simbolizira človekovo višjo zavest, njegovo resnično identiteto, njegovo nesmrtno dušo. Vlada dvoru, ki je simbol izpolnjenosti, duhovne popolnosti. Dvor je kraj, kjer so ideali živi in sanje resnične. Simbolizem Arturja navaja k pravilnemu redu v trojni razdelitvi sveta, o kateri so govorili starogrški filozofi – nous (duh), psyche (duša) in soma (telo). Duh mora vladati duši in telesu.

Duh oz. Artur je tisti, ki pravično vodi psiho in ji omogoča pravilen uvid v bistvo stvari. Tega ne more doseči s prisilo (zato Artur ne more in ne želi narediti ničesar, čeprav vidi, kaj se dogaja med Lancelotom in Guinevere), temveč mora duša sama uvideti, spoznati oz. “se spomniti”, kakor pravi Platon, kajti “celotno spoznanje je samo spominjanje”. Artur je začetek in konec vsega, raven duha, iz katere vse izvira in h kateri se vse vrača.

Guinevere – razpeta psiha

Guinevere s psihološkega vidika predstavlja dušo oz. psiho. Čeprav je s sveto poroko združena z Arturjem, so njene težnje dvojne, in sicer višje in nižje. Ima svobodo izbire, ki pa ni vedno blagoslov. Vsa tragedija duše izhaja iz njene svobode izbire med dobrim in zlim. To je njen resnični patos, vendar tudi možnost za rast in pridobivanje neizogibnih izkušenj. Sprva duša pripada Arturju (duhu), vendar se v nekem trenutku obrne proti Lancelotu, ki simbolizira materialno in vse, kar je s tem povezano – privlačnost in zapeljivost, moč in silo, ki se jima je nemogoče upreti. Toda tudi materija je nujno potrebna, zato takrat, ko pridobi ustrezen značaj in orožje duha, postane najboljša zaveznica in velika pomočnica.

ArturGuinevreLancelot3Lancelot – ukročena materija

Lancelot je najmočnejši vitez, kajti v materiji se izraža moč duha. Artur ne more brez Lancelota, kakor tudi duh ne more obstajati brez materije in niti materija ne more obstajati brez duha. Težava ni v izbiri, pri kateri bi bilo treba eno opustiti na račun drugega, torej ne gre za pojmovanje “ali”. Gre za izbiro prioritet, odločanje glede na merila, ki so neodvisna od minljivega časa in običajev, zaradi česar lahko zaživi pojmovanje “in”. Guinevere se torej ne vrne k Arturju zato, ker je eno zavrgla, temveč zato, ker je spoznala. Sprva zaradi njene izbire dvor, popolni svet, začne propadati. Trpi, vse dokler znova ne vzpostavi prvotne povezave z Arturjem. Tudi Lancelot se vrne k Arturju, da bi po očiščenju pomagal pri uresničitvi cilja, tj. ponovni vzpostavitvi dvora – popolnega sveta.

Univerzalnost boja

Vse se odvija v boju, v vojni. Vojna je v vsakem mitu univerzalni vzorec, ki ponazarja hojo po življenjskih poteh. Vojna je predvsem notranja in pomeni tisto vrsto boja, ki je potreben za to, da bi kvalitativno presegli obstoječe stanje, da bi premagali dano preizkušnjo. Junaki vsakega mita se morajo izboriti za vrednote in srečo, h kateri težijo. Za dvor, popolni svet, si morajo prizadevati vsi – modri čarodej, pravični kralj in pogumni vitezi. Vsi spijo v nas in s tem, ko jih prebujamo, obenem prebujamo tudi ideal viteštva, ki je vedno prikazan z bojem za resnične vrednote. To je boj za našo pravo identiteto, način za osvojitev lastne svobode.

Težko, da ne bi opazili tolikšne lepote, ki nam jo ponujajo mitološke zgodbe, od najstarejših pa vse do modernih, kakor je Tolkienov Gospodar prstanov. V njih so opisane številne poti, ki vse vodijo do istega cilja. O cilju ni mogoče veliko povedati, vendar pa, kakor navaja Marthe Arnould: “Poiščimo ključe lepih poti … onstran vidnega, poiščimo resnico, radost, sveti in skriti smisel vsega, kar obstaja na tej čarobni in silni zemlji … to je pot obstoja.”

Avtor: Boris Kučalo

________________

1 Eno najlepših in najglobljih razlag najdemo v Wagnerjevi operi Parsifal. Gral je najden v trenutku, ko se pojavi iskreno vprašanje, v čem je skrivnost Grala. Ko so vse vrednote izgubljene in pozabljene, tisti, ki se iskreno vpraša o smislu, o katerem nihče več ne razmišlja, že samo s tem najde Gral.

DrobnaizkušnjaizIndije6

Drobna izkušnja iz Indije, dežele sobivanja različnih duhovnih poti

Mojrazuminjaz2

Moj razum in jaz

bioloskeure5

Biološke ure

Nova Akropola - sport-4-1

Prek športa do najboljših človeških potencialov

patologija-1

Patologija strahu

Nova Akropola - Ogledalo-1

Notranje ogledalo

Nova Akropola - Verjeti-1

Verjeti pomeni ustvarjati

Nova Akropola - custva-1

Čustva in njihov vpliv na naše zdravje

Nova Akropola - diamant-naslovna-1

Diamant – simbol človeških vrlin

Nova Akropola - sanje-1

Kako razlagati sanje

Nova Akropola - sprememba2-1

Hrepenenje po spremembi

Nova Akropola - great-spirit-lakota-1

Modrost Indijancev

Nova Akropola - istock-1

Ječa časa

Nova Akropola - kapljica-vode

Danes sem videla kapljico vode …

Nova Akropola - gledamo-a-ne-vidimo-1

Gledamo, vendar ne vidimo

Nova Akropola - ravnovesje-med-delom-in-zivljenjem-1

Ravnovesje med delom in življenjem

Nova Akropola - kako-nas-ljubezen-priblizuje-popolnosti-1

Kako nas ljubezen približuje popolnosti

Nova Akropola - moji-mladostniski-sportni-izzivi-1

Moji mladostniški športni izzivi

Nova Akropola - ulikses-featured-1

Ulikses – Vrnitev domov

Nova Akropola - potreba-po-viziji-prihodnosti1-1

Potreba po viziji prihodnosti

Nova Akropola - usoda-igra-maje1-1

Usoda – igra Maje

tennyson

Lord Alfred Tennyson

razum featured

Kako pregnati zaskrbljenost

bird-hot-sun

Eklekticizem – iskanje resnice namesto fanatizma

človek in želje

Človek in njegove želje

featured Izobr.

Kriza vzgoje in izobraževanja na Zahodu in vloga filozofije

Nikolaj Rerih - Zaratustra

Nikolaj Konstantinovič Rerih − kratka biografija

uroboros

Notranje zlato alkimistov

stres prednja

Ali moramo živeti v stresu?

Woman Stretching at Sunset

Biti mlad

what-is-after-death

O življenju in smrti

TeslaLaboratory2

Teslov največji izum – on sam (4. del)

tesla A l3

Teslov največji izum – on sam (3. del)

Tesla2

Teslov največji izum – on sam (2. del)

poceti-featured

Znati začeti znova

slikica 1

Bolečina in njeni vzroki

Andrew Garfield

Najboljša kariera: biti idealist

tesla-otrok5 (1)

Teslov največji izum – on sam (1. del)

chavin3

Uganka kulture Chavín

slika jezik

Jezik – vrata v naš notranji svet

drvo

Aktivni filozofiji naproti

alijevrednotruda

Ali je vredno truda?

nafta

V iskanju naravne civilizacije

pomoc1

Jaz in drugi: dejansko ali navidezno razhajanje?

140615_102

Osmislimo naše korake

upor

Zavezanost in svoboda

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Življenje po smrti

Light steps

Čudovita umetnost biti svoj

zonglerji

Trubadurji

ptice

Intervju: Rupert Sheldrake