Ste se že kdaj vprašali – ali medved resnično prespi vso zimo? Odgovor je – ne, kajti njegov spanec ni trden, pozimi pa brlog pogosto tudi zapusti. V tem času medved ne je, ne pije in pogosto tudi ne izloča ali pa le poredko. V svojem brlogu ostaja predvsem takrat, ko ni hrane ali pa je njena količina zelo omejena.

Kaj se dogaja med zimskim spanjem?

Zimsko spanje ali hibernacija je dolgo spanje določenih živalskih vrst, ki nastopi pozimi. Takrat se telesna temperatura zniža, upočasnita pa se tudi dihanje in srčni utrip. Vzrok za znižanje telesne temperature in srčnega utripa ni povsem jasen.

Trajanje hibernacije je odvisno predvsem od podnebja. Večina medvedov se zaziblje v zimski spanec pozno jeseni in se ponovno prebudi zgodaj spomladi. Vendar pa obstajajo tudi medvedi, predvsem na toplejših področjih, ki zime sploh ne prespijo – na primer veliki panda, ki živi v veliko prijaznejših pogojih.

Velike priprave

Medved se mora na zimsko spanje tudi pripraviti. Veliko medvedov prezimi v jamah ali votlinah, ki si jih izkoplje pod drevesnimi koreninami in postelje z listjem in vejicami. Toda preden se medved udobno namesti v svoje prezimovališče, si mora narediti poštene notranje zaloge, pri čemer se njegova teža lahko tudi potroji.

Ali hibernirajo tudi druge živali?

Čeprav zimsko spanje po navadi povezujemo z medvedom, je seznam živali, ki prav tako hibernirajo, precej dolg. Največ takšnih vrst živi na področjih z zelo mrzlimi zimami, stopnje in oblike hibernacije pa so različne. Medved ne hibernira na enak način kot na primer zemeljska veverica, razlika pa je tudi v spremembah telesne temperature, trajanju hibernacije itd. Poleg veveric in medvedov hibernirajo na primer še kljunati ježki, hrčki, netopirji, jazbeci, nekateri lemurji itd. Med vrstami, ki ne spadajo med sesalce, pa so na primer razne vrste kuščarjev, žab, kač, želv in tudi nekateri insekti.

Kako živali “vedo”, kdaj je napočil čas?

Hibernacijo po navadi uravnava temperatura. Ko je zunaj hladno, se živali pripravijo na hibernacijo, ko postane topleje, pa se prebudijo. Pri nekaterih vrstah je odločilna razpoložljiva hrana, spet pri drugih dolžina dneva itn.. Vendar pa so s poskusi dokazali, da nekatere živali začnejo hibernirati vsako leto ob približno istem času – ne glede na zunanje pogoje. To pomeni, da ne glede na spremembe temperature, razpoložljivo hrano in čas, ko zaide sonce, žival vseeno “ve”, da je napočil čas za zimsko spanje. Znanstveniki ta nenavadni pojav pojasnjujejo z notranjim biološkim “koledarjem”. Vsekakor gre za enega od naravnih ciklusov – inteligentno ureditev in organizacijo življenj živih bitij. Toda kaj je v ozadju vsega tega, ostaja za znanost še vedno uganka.