Ali je vredno truda?
Pogosto se sprašujemo, kaj je tisto, za kar je vredno živeti, kajti pogosto naletimo na znani izraz ”to ni vredno truda”. Kot da bi nas življenje postavilo pred dobro založeno izložbeno polico, na kateri bi morali izbrati med tistimi stvarmi, ki so za nas pomembne, in tistimi, ki so zelo majhnega pomena ali pa ga za nas sploh nimajo.
Nekaj je na tem. In zanimivo je dejstvo, da ne glede na to, kaj izberemo, vse zahteva pozornost in trud, le da nekatere stvari to zaslužijo in druge ne.
Kaj je torej tisto, kar je danes vredno truda? V prvi vrsti gre za rešitev človeškega obstoja tukaj in zdaj s čisto materialističnega vidika in udobja. Nadalje gre za dosego zadovoljivega brezdelja na področju čustev in idej; poglobljena čustva in misli prinašajo le komplikacije, ki seveda ne odtehtajo našega truda. Večinoma se želimo prepustiti toku, se prilagoditi sprejetim mnenjem, napolniti prazne ure s praznimi dejavnostmi, da ne bi opazili praznine. Težnje, raziskovanje, samospoznavanje, ljubezen, prijateljstvo … tega ne počnemo več, to ni vredno truda, to v družbi, ki skorajda ne ceni več teh dobrin, nič ne šteje.
Če pa malo bolje pomislimo, bi ugotovili, da so stvari, ki so vedno bile in so še vedno vredne truda; to so tiste, ki trajajo, ki ne izginejo hitro, tiste, ki so naše spremljevalke tako danes kot tudi jutri.
Vredno je truda, da spoznamo sami sebe kot človeška bitja z zavestjo, z vso gotovostjo vase, in nihče nam tega ne more vzeti.
Bolj kot se na podlagi razuma ali intuicije približujemo pomembnim resnicam in ustaljenim idejam s težo, bolj smo gotovi sami vase in to je vsekakor vredno truda.
Bolj kot poznamo in razumemo ljudi ter njihove težave, več naklonjenosti smo deležni in več prijateljstev sklenemo, in čeprav ta niso vedno trajna, so vseeno vredna truda. Posvečati življenje koristnemu delu za sebe samega in za ostale pomeni dati smisel obstoju, in to je prav tako vredno truda, saj traja toliko časa kot naša leta na Zemlji.
Vse to in še več so trajni elementi, ki jih srečujemo v klasični filozofski tradiciji v vseh časih in krajih. In to je še ena stvar, za katero je vsekakor vredno živeti: ”FILOZOFIJA, RAZUMLJENA KOT NAČIN ŽIVLJENJA”.
