‘Bog je inteligibilna krogla povsod prisotnega središča in nedosegljivih meja’

Ta definicija izenačuje Boga, popolno bitje, s popolnim geometrijskim telesom. Boga lahko dojame samo um, saj je popoln – kot krogla med telesi. Njegovo središče je povsod, kar pomeni, da je njegova božanska bit povsod prisotna, prostorsko pa se razteza v neskončnost.

Če je v krogli mogoče prepoznati bistvo božanskega, potem je to geometrijsko telo merilo tistim telesom, ki so manj popolna. Krogli se najbolj približajo t. i. Platonova telesa ali ‘Kozmične figure’. Teh teles je 5: tetraeder, heksaeder, oktaeder, dodekaeder in ikozaeder. Telesa imajo nekatere lastnosti krogle, saj so omejena z enakimi ploskvami, katerih koti in robovi so med seboj enaki, ploskve, robovi in vrhovi pa so med seboj v enakem odnosu glede na središče.

Telesa in njihovo pravilo računanja (medsebojne odvisnosti notranjih veličin) je odkril Pitagora, zato je njihovo pravo poimenovanje pravzaprav ‘Pitagorova telesa’. Pozneje je grški filozof Platon v svojem delu ‘Timaj’ podrobno opisal ‘Pitagorova telesa’ in jih vključil v ‘Elemente Pitagorove slike o svetu’. Tako so telesa še danes poznana pod imenom ‘Platonova telesa’.

Tetraeder je omejen s štirimi enakostraničnimi trikotniki. Njegova prostornina je glede na površino najmanjša, po Platonu pa predstavlja ogenj.

Heksaeder tvori šest kvadratov. Je telo, ki ima po Platonu ‘najvarnejše osnove’, zato predstavlja stabilno zemljo.

Oktaeder omejuje osem enakostraničnih trikotnikov.

Če bi se ujel med dve nasprotni oglišči, lahko svobodno rotira. Po Platonu predstavlja zrak.

Ikozaeder je omejen z dvajsetimi enakostraničnimi trikotniki. Njegova prostornina je glede na površino največja in po Platonu predstavlja vlažnost oziroma vodo.

Dodekaeder je omejen z dvanajstimi enakostraničnimi peterokotniki. Predstavlja univerzum, njegovih dvanajst ploskev pa po Platonu predstavlja dvanajst ‘zodiakalnih znamenj’ (horoskop).