Japonski podvodni fotograf Yoji Ookata je leta 2012 med potapljanjem v Tihem oceanu odkril nekaj prav neobičajnega. Ob enem od južnojaponskih otokov je na peščenem dnu na globini 24 metrov naletel na nenavadno krožno peščeno tvorbo s premerom približno 2 metra. Tvorba je imela različno visoke grebene in presenetljivo spominjala na žitni krog, zato jo je Ookata označil kot “skrivnostni krog”.

krog1Kako je nastala ta začudenje zbujajoča stvaritev? Ookata je vzorec fotografiral in ko se je naslednjič vrnil na peščeno dno, tokrat skupaj z biologi, so kamere ujele majhnega umetnika, zaslužnega za morsko umetnino pod njimi. Skupina raziskovalcev je iz posnetkov, narejenih s podvodnimi kamerami, razbrala, da je “krivec” za stvaritev majhna riba napihovalka, ki dan in noč neutrudno ter z gibom ene same plavuti ustvarja te velike skulpture.

Strokovnjaki sklepajo, da večplastna peščena tvorba, ki jo ustvari ribji samec, privlači ribje samice, s katerimi se samci nato drstijo. Ribji par po drstitvi odloži oplojena jajčeca v pesek oziroma mivko na sredo krožnega vzorca. Grebeni krožne tvorbe naj bi ščitili oplojena jajčeca pred oceanskimi tokovi, da jih ti ne bi premaknili ali odnesli stran.

Raziskovalci so z opazovanjem prišli do sklepa, da več kot ima peščeni vzorec zgrajenih grebenov, večja je možnost, da se bo samec drstil. Ostanki majhnih školjk, ki jih ribji samec sam zdrobi in skrbno razporedi po obodu kroga, pa so morda tudi vir hrane za mlade ribe.

Da bi prišli do zanesljivejših in trdnejših spoznanj, bi bilo treba preučiti več primerov opisanega pojava. Morja, predvsem pa globoki oceani, so podobno kot naši deževni gozdovi še vedno precej neraziskani del planeta. Po podatkih Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA) je raziskanih zgolj slabih 5 % oceanov, še precej manj pa poznamo območja globokomorskih jarkov, ki so zaradi ekstremnih pogojev težavna za raziskovanje. Koliko zanimivih in nenavadnih odkritij nas še čaka v globinah in plitvinah modrega planeta?

riba1Napihovalka pri nas

Novembra, prav tako leta 2012, so v slovenskem morju prvič ujeli ribo napihovalko. Dejansko gre za zelo strupeno ribo, ki se ob nevarnosti napihne (od tod tudi njeno ime), v sebi pa skriva strup tetrodotoksin, ki je že v izredno majhnih količinah za človeka smrtonosen. Strokovnjak z Morske biološke postaje v Piranu je povedal, da bi bil lahko ta izjemni dogodek posledica segrevanja Jadranskega morja, ko se južne živalske vrste zaradi višanja temperature morja širijo proti severu.

Vir: http://bouletsapbiology.edublogs.org/2012/10/22/japanese-puffer-fish-mating-rituals