Morda tega ne opazimo, vendar tudi živali med seboj neprestano komunicirajo!

A žal nimamo slovarja, s katerim bi lahko razvozlali, kaj nam govori krik ptice ali brenčanje čebele. Bojni napevi, zavzemanje teritorija, snubljenje in iskanje hrane ali pa preprosto le čebljanje in igra, vse to se v naravi odvija s pomočjo najrazličnejših tonov, frekvenc in barv zvoka. Akustični dvoboji ptic, s katerimi nasprotniki skušajo razširiti svoj teritorij, lahko trajajo ure in ure. Oponašajo napev svojih nasprotnikov, čivkajo vse glasneje, prekinjajo eden drugega ipd.

Ko ptice pojejo, uporabljajo različne lestvice in menjavajo tempo. Vsaka vrsta kombinira tone v različne ”pesmi”. Tisti, ki pozna jezik ptic, lahko prepoznava njihovo opozarjanje na različne naravne pojave: ščinkavci napovedujejo poslabšanje vremena in dež, medtem ko krokar živali v gozdu opozarja na človekovo prisotnost.

Skoraj ni človeka, ki ga ne bi motilo brnenje komarjev. A za komarjevega samčka je to čudovit spev! Brnenje je posledica udarjanja kril, in da bi ga samček lahko ”slišal” s svojimi tipalkami, mora imeti točno določeno frekvenco.

Za človeška ušesa vsi črički pojejo istočasno, vendar pa se moški osebki sosednjih teritorijev izmenjavajo. Ko poje en čriček, drugi utihne in obratno.

Tudi čebele komunicirajo z zvokom. Med plesom, s katerim čebela vodi ostale delavke na kraj bogate paše, obenem brenči z nizko frekvenčnim tonom (do 300 Hz), ki je posledica udarcev kril (do 30 udarcev na sekundo).

Mravlje in termiti pošiljajo zvočne signale tako, da z deli teresa udarjajo ob podlago, kar se sliši kot gomazenje.

Morda to zveni malo nenavadno, vendar tudi žvljenje rib ni obdano s tišino, zato slovenski frazem ”molčati kot riba” pravzaprav nima realne podlage! Na stotine rib namreč spušča razne zvoke. Zvok se v vodi zelo dobro prenaša in znanstveniki so registirali komunikacijo različnih vrst rib. Samčki tropske vrste Tetractenos sp. v obdobju drstitve v zborčku pojejo ljubezenske pesmi, kar zna včasih trajati tudi ure.

Bogat slovar prerijskega psa je bil vse do nedavnega popolnonma neznan. V zadnjem času so odkrili, da se oglašanje prerijskega psa v prisotnosti človeka, kojota, lisice ali kače spremeni in da imajo te živali za različne vrste nevarnosti različne signale.

Najbolj znan primer eholokacije v živalskem svetu so vsekakor netopirji in delfini. Vendar pa je malo manj znano, da ta način komuniciranja uporabljajo tudi druge živali. Tako se na primer s pomočjo eholokacije sporazumevajo rovke, ko iščejo hrano. Tudi tropska nočna ptica guacharo spušča krike, kar ji omogoča orientacijo, medtem ko leti med drevesi in v jamah, v katerih živi.

V zraku, vodi, zemlji, v celotni naravi neprestano nekdo ječi, sika, ščebeta, gruli, momlja, brunda in se oglaša s kar najbolj nenavadnimi zvoki. Vse v naravi komunicira na sebi lasten način!