Sanskrt ima za ljubezen kar 96 besed, stara perzijščina 80, stara grščina in hebrejščina tri, slovenščina in večina drugih evropskih jezikov pa le eno …

eros-psihaZa jezik velja, da je “kraljevski vhod v kulturo”. Iz jezika določene kulture lahko namreč razberemo marsikaj o kulturi sami. Njeno besedišče pove, česa se posamezna kultura zaveda in kaj je v njej pomembno – za tisto področje, ki mu ta kultura pripisuje pomembnost, obstaja bogat besedni zaklad, manj pomembna področja pa so besedno revnejša.

Nekatera pretekla ljudstva, ki so se ponašala s številnimi besedami za ljubezen, so dajala večjo pozornost odnosom, prepoznavala različna notranja stanja in vzgibe ter jih med seboj jasno razločevala, saj so bolje poznala človeka in njegov notranji svet. Ker sodobni evropski jeziki ne odražajo take pretanjenosti doživljanja, je videti, da postajajo odnosi vse bolj površinski, kaotični in nejasni, kar se zrcali tudi v jeziku.

Slovenščina ima le eno besedo za ljubezen in še ta se bolj poredko uporablja, saj je mnogo pogostejši izraz “rad/-a te imam”, kot pa “ljubim te” …

Večji poudarek in pretanjenost na tem področju najdemo pri antičnih Grkih, ki so razlikovali večinoma tri oblike ljubezni, to so eros, philia in agape.

Pojem eros (gr. ?ρως, ) je običajno pomenil strast in željo po njenem objektu, skratka spolno željo.1

Pojem philia (gr. φιλ?α) je označeval brezstrastno, tovariško ljubezen med prijatelji, pripadnost družini in življenjski skupnosti, pa tudi odnos med partnerjema.

Pojem agape (gr. ?γ?πη) pa je pomenil spoštovanje predmeta ljubezni zaradi njega samega in ljubezen duhovne narave. V tem smislu lahko govorimo tudi o ljubezni do Boga, idej, umetnosti ipd.Agape v moderni grščini pomeni “ljubezen”, izraz “s’agapo” pa “ljubim te”.

Tudi hebrejščina ima za ljubezen tri besede: ahab, kar pomeni spontano, impulzivno ljubezen tako do ljudi kot do Boga, hesed označuje namerno odločitev o naklonjenosti in prijaznosti, raham pa sočutje in bratsko ljubezen.

V stari Perziji in stari Indiji je bilo področje ljubezni in vse, kar je z njo povezano, zelo natančno opisano in dosledno razdelano. Tako ima stara perzijščina za ljubezen 80 besed, sanskrt pa kar 96! Vsaka od teh besed označuje drugačen vidik ljubezni. Za primer naj navedemo pet sanskrtskih izrazov, ki pa jih je dejansko nemogoče zvesto prevesti z našim – na tem področju – skopim besediščem:

a?gaja – označuje telesno ljubezen, anuraki – naklonjenost, ljubezen, predanost, kantu – ljubezen, srce, bog ljubezni, kamanala – strast, ogenj ljubezni, karva – ljubezen.

__________

1 Platon je dal temu pojmu veliko širši in globlji pomen, ki ga je podrobno razdelal v svojem “Simpoziju”. V njem je skozi besede svečenice Diotime opisal sublimacijo ljubezni, ki se vzpenja od težnje po fizični lepoti posameznega objekta do hrepenenja po fizični lepoti v celotni naravi, nato od hrepenenja po lepoti duše do hrepenenja po lepoti znanosti in umetnosti ter nazadnje do hrepenenja po lepoti sami na sebi – lepoti kot arhetipu, ki pripada svetu duha in resnice. Vzgib erosa naj bi torej duši pomagal, da se vse jasneje spominja arhetipske lepote in se tako postopoma približuje modrosti.

Dodatni viri:
http://www.lorinroche.com/word/word/love.html
Ule, M. (2009). Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana: FDV.