Zanimivo je, da so od nepreštevnih umetniških, obrednih in uporabnih predmetov, najdenih na arheoloških izkopavališčih Srednje Amerike, ravno tisti na kolesih dobili poimenovanje “igrače”. Toda po uradni zgodovini nobena ameriška civilizacija ni poznala kolesa. K temu se pridružuje še preprosto dejstvo, da nikjer niso našli nikakršne sledi, ki bi dokazovala uporabo kakršnega koli prevoznega ali tehnološkega sredstva na kolesih.

veracruzwheelPometanje pod preprogo

Neverjetno je, da so strokovnjaki prvo t. i. “igračo”, ki jo je pred dobrim stoletjem odkril arheolog D. Charnay, naslednje pol stoletja povsem pometli pod preprogo, vse dokler ni vprašanja o “igračah” na kolesih ponovno obudil arheolog in antropolog G. F. Ekholm. Vsi kasnejši članki in razprave na to temo se v glavnem nanašajo na predmete iz zasebnih zbirk, kar znatno otežuje datiranje in verodostojnost izvora določenega kipca, predvsem zato, ker so številne srednjeameriške kulture gojile medsebojne stike, trgovale in izmenjevale različne dobrine. Najbolj poglobljeno naj bi to temo obravnavala monografija S. H. Boggsa iz leta 1973, ki opisuje primere, najdene v Salvadorju, in opise združuje s sodobnimi spoznanji o srednjeameriških keramičnih kipcih na kolesih.

Splošna razširjenost

Keramične “igrače” na kolesih so bile najdene na več arheoloških izkopavališčih, ki niso oddaljena le prostorsko, temveč tudi časovno. Srečamo jih v starih mehiških kulturah Teotihuacana, v Tuli, v dolini Oaxaca, v Veracruzu, na olmeškem izkopavališču Tres Zapotes in drugje, ter pri kulturah Salvadorja in Paname, datirajo pa jih v obdobje med začetkom našega štetja in sredino XIII. stol. Najpogosteje imajo obliko psa, jaguarja, mačke, opice, krokodila ali igvane. Njihova velikost ne presega 20 cm, nekatere med njimi pa so obenem tudi majhne piščalke.

indexKolo – eden od pokazateljev civilizacije

Na splošno velja izum kolesa za izredno pomembno civilizacijsko odkritje, brez katerega ne bi bilo razvoja večine tehnologij, ki jih pozna današnji človek. Vprašanje, ki še zmeraj ostaja odprto, je, kako so te civilizacije uspele ustvariti takšna vrhunske arhitekturne mojstrovine oz. s kakšnimi sredstvi so prevažali ne le velikih kamnitih blokov svojih veličastnih gradenj, temveč tudi kamen za velikanske kipe ter druga umetniška in sakralna dela?

Samo “igrače”?

Ali lahko rečemo, da niso poznali kolesa, če ne vidimo resničnih uporabnih primerov? Današnji otroci se najraje igrajo s pomanjšanimi modeli tega, kar bodo kasneje, v odrasli dobi, uporabljali v vsakdanjem življenju. Če je to tako, se nam nehote zastavlja nepojasnljivo vprašanje – zakaj niti ena, nam poznana ameriška civilizacija ni uporabljala kolesa? Toda če to niso le igrače, potem je to še ena nerazrešena zagonetka, ki jo pred nas postavlja starodavna Amerika.