Gosi lahko preletijo stotine ali celo tisoče kilometrov. Kakor večina drugih ptic, ki pri migraciji preletijo večje razdalje, to dosežejo tako, da se postavijo v V-formacijo.

Medsebojna delitev bremena

Gos, ki leti na čelu, se najbolj utrudi, vendar s takim letenjem preostalim gosem omogoča, da za njo letijo z bistveno manjšo porabo energije. Gosi na gonilnem mestu se izmenjujejo, tako da vsaka nekaj časa “vleče” ostale, ko pa prepusti mesto naslednji, se pridruži notranjemu delu jate, kjer se lahko spočije.

Podoben pojav poznajo kolesarji, ki si pomagajo tako, da vozijo za prvim. Ta prestreže največji delež zračnega upora, zato preostali, ki vozijo neposredno za njim, porabijo precej manj energije. Če sodelujejo in se na vodilnem položaju izmenjujejo, kot skupina precej lažje potujejo.

race3

Zakaj gosi ne letijo neposredno ena za drugo?

Larry Gedney, profesor na geofizičnem inštitutu univerze Fairbanks na Alajski, je med drugim preučeval tudi pojav gosjega leta v V-formaciji. Kot navaja, gosi niso kolesarji in pri tem dodaja, da vsaki gosi, ki leti v V-formaciji, letenje olajša dvigajoči se zrak, ki ga ustvarjajo krila njene sosede. Čeprav na prvi pogled ni očitno, tudi vodilni gosi na čelu formacije pomagajo gosi neposredno za njo. Piloti poznajo podoben pojav, ki ga imenujejo “vrtinec konice kril”. Ta nastane zaradi razlike tlaka na spodnji in zgornji strani letalskih kril. Prostornina zraka, ki obkroža letalo oziroma gos, mora ostati ves čas enaka. Ko torej gos z zamahom kril potisne zrak navzdol, se mora nekaj zraka dvigniti. Dvig zraka ob konicah njenih kril omogoči gosem, ki so ji ob boku, da letijo z nekoliko manj vložene energije.

Zdi se, da bi bilo gosem lažje tudi, če bi letele poravnane v vrsti, kakor postrojena vojska, vendar bi taka formacija prisilila gosi na skrajnih robovih, da delajo precej več od ostalih, saj bi imele le po eno sosedo namesto dveh in bi bile tako deležne pol manjše pomoči. V-formacija je ustreznejša, ker zmanjša razliko vloženega napora med zadnjima gosema in preostalimi.

Gosi se zelo redko strnejo v pravilno črko V, kar pa ne vpliva na energetsko učinkovitost leta. Dovolj je, da ima prva gos za seboj na obeh straneh spremstvo, tudi če sta kraka formacije različna in je ta podobna prej kljukici kot črki V.

gosiČeprav V-formacija koristi celotni jati, je gos na njenem čelu najbolj obremenjena, zato se gosi v tej vlogi izmenjujejo. Tudi obe zadnji gosi sta bolj obremenjeni od tistih v sredini jate, zato se gosi pogosto izmenjujejo tudi na tem položaju.

Znanstveniki so ugotovili, da lahko skupina 25 gosi s takim medsebojnim sodelovanjem preleti za več kot 70 % daljšo razdaljo, kot če bi posamezna gos letela sama.

Če kakšna gos zapusti skupino, kmalu začuti velik upor, ki jo kakor veliko breme upočasni, zato se mora hitro nazaj pridružiti skupini.

Tehnika za naravo

Čeprav prek znanosti čedalje bolj spoznavamo zakone narave in jih poskušamo uporabiti, naša letala še zmeraj zaostajajo za gosmi pri sposobnosti zaznavanja zračnih tokov in njihovem prilagajanju za optimalni izkoristek. Tesno formacijo je težko obdržati zaradi turbulenc, ki jih ustvarja vodilno letalo.

Ekipno delo

Raziskovalci so še ugotovili, da gos, ki leti sama, leti 24 % hitreje od jate. Gedney to pojasnjuje s tem, da se posamezniki na vso moč trudijo, da bi ujeli jato in se ji pridružili, saj skupinsko delo precej olajša njihovo letno migriranje.

Zakaj gosi med letom nenehno gagajo ena drugi?

Po navedbah znanstvenikov ima njihovo gaganje na celotno jato dva učinka. Kot prvo predpostavljajo, da naj bi gaganje omogočalo prostorsko orientacijo oziroma boljšo koordinacijo ter hitrejšo odzivnost jate pri spremembi hitrosti in smeri. Drugi učinek – morda še pomembnejši in splošno bolj sprejet – je ta, da se z gaganjem medsebojno spodbujajo in tako ohranjajo visoko moralo jate.

Solidarnost in predanost

Obstaja še eno zanimivo opažanje. Če ena gos zapusti jato zaradi izčrpanosti, bolezni ali poškodbe, jo pospremi manjša skupina gosi, ki zanjo skrbi in jo ščiti, dokler si ne opomore. Nato se pridružijo naslednji jati in skupaj odletijo dalje.

In za konec naj povemo še eno zanimivost, ki našim gosem daje še kanček romantičnosti. Gosja partnerja si namreč ponavadi ostaneta za vedno zvesta. Le če eden od partnerjev premine, si bo drugi poiskal novo družbo.

Po bežnem pregledu gosje povezanosti, solidarnosti in sodelovanja se lahko pošalimo, da so morda bolj človeške od človeka.