Za branje

/Za branje

V tej rubriki bo skoraj vsakdo našel zanimivo branje zase! Če vas zanimajo filozofija, psihologija, mitologija, biologija, znanost ali umetnost, ali pa iščete samo navdih – vabljeni k raziskovanju naših vsebin!

Jezik – vrata v naš notranji svet

Kategorija: Članki|Oznake: |

Jezik je izjemna človekova pridobitev, ki poleg vsakodnevne komunikacije omogoča tudi povezavo z našim notranjim svetom, izražanje notranjih stanj in njihov prenos drugim ljudem. A včasih preprosto zataji. Zdi se, kot da se besede zataknejo nekje v grlu ali pa ob brskanju po svojem besednem zakladu in slovarjih celo ugotovimo, da za to, kar želimo izraziti, ustrezne besede sploh ne obstajajo, ali vsaj ne v našem jeziku.

Aktivni filozofiji naproti

Kategorija: Članki|Oznake: |

Nesrečno popačenje idej in besed, ki te ideje izražajo, je povzročilo, da filozofijo pogosto zamenjujemo za pasivnost in meditativnost, za obliko mišljenja, kjer telo in čustva niso pomembna. Čemu služi filozofija, ki je ne začutimo, ki je ne ljubimo, spoznavanje, ki se nas ne dotakne in v nas ne sproži pozitivnih vibracij? Temu, da vibrirajo naši nevroni?

Ali je vredno truda?

Kategorija: Članki|Oznake: |

Pogosto se sprašujemo, kaj je tisto, za kar je vredno živeti, kajti pogosto naletimo na znani izraz ''to ni vredno truda''.

V iskanju naravne civilizacije

Kategorija: Članki|Oznake: , |

Tako predlagam vrnitev k naravi. Ne k divjaštvu niti k bolj ali manj eksotičnim zunanjim pozam, temveč k nečemu veliko bolj notranjemu in duhovnemu. Nečemu, kar se odraža v vsem, kar človek zgradi in poruši. Žejni smo lepih pokrajin, košatih gozdov, čudovito izklesanega marmorja, glasbe brez elektronskih dodatkov, slik, ki niso klišeji, skriti pod impozantnimi slikarskimi tehnikami, čistega zraka in vode ...

Jaz in drugi: dejansko ali navidezno razhajanje?

Kategorija: Članki|Oznake: |

Ena največjih dilem, ki se porodi v dobrem človeku, je, kako najti pravo mejo med tem, koliko poskrbeti zase in koliko za druge. Posvečanje drugim razumemo kot razdajanje oziroma izčrpavanje sebe, zato se pojavlja vprašanje točke ravnovesja.

Osmislimo naše korake

Kategorija: Članki|

Med mnogimi duševnimi boleznimi smo v našem času pogosto priča krizam neodločnosti in negotovosti med ljudmi. Mnogi ljudje pustijo, da življenje teče mimo njih v konstantnem nemiru, ki je posledica tega, da ne vedo, kaj početi in kako nekaj narediti, da bi bili rezultati učinkoviti.

Zavezanost in svoboda

Kategorija: Članki|Oznake: |

Svobodo običajno razumemo kot niz koristi, ki so precej zanimive, če jih globlje analiziramo: želimo si doseči popolno neodvisnost, se ne zavezati ničemur in nikomur; ne želimo se zavezati, da nam ne bi bilo treba odgovarjati za dejanja, besede, misli ...

Življenje po smrti

Kategorija: Članki|

Če vidimo, da so vse stvari ciklične, da dnevu sledi noč, da si sledijo pomlad, poletje, jesen in zima, lahko pridemo do filozofskega zaključka, da je ciklično tudi življenje, da po življenju pride smrt, po smrti pa ponovno življenje, in tako v neskončnost.

Čudovita umetnost biti svoj

Kategorija: Članki|Oznake: , |

Pojem "biti svoj" danes označuje le še nekatere zunanje vidike ... Biti svoj pomeni le še to, da ne pustimo, da bi nas priganjalo življenje, da se ne podrejamo nikomur in ničemur, niti sebi, kajti ta "jaz" še ni zares postal del naše zavesti. Toda pravemu srečanju s samim seboj se je nemogoče izogniti.

Trubadurji

Kategorija: Članki|Oznake: , |

Bili so časi, že davno je tega, ko je bila najpomembnejša ljubezen. Bili so časi vitezov in dam, legend in avantur, glasbe in dvorne omike, velikih kraljic in skrivnih bratovščin, teme in svetlobe, v katerih so se obzorja srca razširila do neslutenih meja: bili so časi trubadurjev.

Intervju: Rupert Sheldrake

Kategorija: Članki|

"Začel sem kot razvojni biolog na Cambridgeu in že kmalu mi je postalo jasno, da razvojne biologije ni mogoče pojasniti le z mehanicističnim pristopom, pri katerem je poudarek na genih in molekulah. Zdi se, da je potreben celovitejši pristop in dejansko od 20. let 20. stoletja v biologiji obstaja ideja o poljih, ki dajejo oblike, ali tako imenovanih morfogenetičnih poljih."

Ezoterizem, ki prihaja

Kategorija: Članki|

Ezoterična učenja so kot reka, ki včasih teče po površju in je vidna, včasih pa izgine v globine zemlje – toda vedno teče in vedno jo je mogoče zaslediti na eni ali drugi točki njenega toka /... / včasih njene vode tečejo po blatni strugi in se umažejo z blatom. Toda to ne preprečuje, da se reka za kakšnim ovinkom ne bi znova očistila na čistih skalah in da njene vode ne bi spet postale kristalno čiste.

Melanholija – vodnica do modrosti

Kategorija: Članki|Oznake: |

Melanholija se dotika filozofije, umetnosti in medicine. Preden jo je klasična psihiatrija omejila na manično-depresivno psihozo, je bila notranja moč, ki je odpirala vrata do sprememb in modrosti. Jo moramo danes znova obuditi?

Čarobna piščal

Kategorija: Članki|Oznake: , , |

Čarobna piščal kot celovito delo je resnična pravljica izredne moči, ki se je porodila v čisti Mozartovi duši v bolečih in težkih trenutkih zadnjega leta njegovega življenja. Težke življenjske okoliščine, s katerimi se je nenehno spopadal, ne le da niso pustile sledi na njegovi ustvarjalnosti, temveč se zdi, kot da so celo pripomogle k še večji vedrini, lahkoti in enostavnosti ustvarjanja.

Parsifal – psihološka razlaga in simbolizem

Kategorija: Članki|Oznake: , , |

Da bi opera postala "drama prihodnosti", se mora opirati na mit, kajti v mitoloških simbolih je za razliko od zgodovinskih dejstev shranjen spomin na to, kar predstavlja "Večno Človeško". Skoraj vse Wagnerjeve opere so nastale na podlagi germanskih in skandinavskih mitov ter legend in srednjeveških epov.

Ludvik II. Bavarski – “Labodji kralj”

Kategorija: Članki|Oznake: , |

Življenje Ludvika Bavarskega je prešlo v legendo, ki še vedno buri duhove in vnema domišljijo. Njegovi gradovi vsako leto na Bavarsko privabljajo množice turistov, v Münchnu pa je mogoče na vsakem koraku kupiti njegov spominek. Vse to niti ne bi bilo tako neobičajno, če ne bi živel šele nedavno, v drugi polovici 19. stoletja.