Raffaello Santi (1483–1520) je velikan renesanse, ki velja za enega največjih umetnikov vseh časov. Umrl je dokaj mlad, pri 37 letih, vendar je kljub kratki življenjski poti za seboj pustil neizbrisen pečat v svetovni umetnosti.

Na prošnjo Papeža Julija II. je poslikal vatikanske dvorane, ki so danes znane tudi kot Raffaellove stanze (stanza: it. soba). Med drugim so v njih upodobljene kardinalne vrline. Raffaello je poskušal na svojih prikazih uskladiti krščanske in antične vrednote.

Raphael - kardinalne vrline

Kardinalne vrline poosebljajo tri ženske, teološke vrline pa kupidi.

Prva ženska, ki predstavlja pogum ali moč volje, upogiba hrastovo vejo. Pri tem ji pomaga kupid usmiljenja. Hrast je Zevsovo drevo in je bil vedno vladarski simbol, simbol volje. V rokah drži tudi levjo kožo, ki je še en simbol moči volje v spopadanju z življenjskimi izzivi. To je levja koža, ki si jo je znameniti junak Heraklej prislužil tako, da je premagal vse preizkušnje, ki so jih predenj postavljali bogovi oziroma življenje.

Druga ženska, ki predstavlja razumnost (preudarnost), ima dva obraza, ženskega in moškega. Opazuje se v zrcalu, ki ji ga pomaga držati kupid upanja. Razumnost nam pomaga spoznati sebe v velikem zrcalu narave. O simbolizmu dveh obrazov, ki se pogosto pojavlja v klasičnemu svetu, bi lahko marsikaj napisali, toda tukaj je najpomembneje izpostaviti, da je človeška narava sestavljena iz moških in ženskih principov in da mora vsakdo spoznati svoj zavedni kot tudi nezavedni del. Kupid na desni strani drži gorečo baklo in osvetljuje ta proces spoznavanja sebe. To je svetloba božanske inteligence, ki osvetljuje pot resnice.

Tretja ženska, ki predstavlja zmernost, ima v rokah vajeti. Treba je premagati svojo animalno naravo, jo imeti pod nadzorom. To so naše slabosti in šibkosti, naši strahovi in strasti, ki nam pogosto vladajo, namesto da bi mi bili njihovi gospodarji. Ni jih treba zatreti ali uničiti, temveč jim preprosto ne smemo dovoliti, da nas potegnejo v skrajnosti. Desno je kupid vere, ki z desnico opozarja na nebeški oziroma božanski del človeka, ki mora vladati animalnemu. Ta božanski del je naša nesmrtna duša, ki mora z voljo prek vajeti usmerjati zemeljskega človeka pri njegovem celotnem delovanju. Kupid opozarja, naj ne pozabimo na svojo pravo naravo, na svojo nesmrtno dušo.

Raphael - kardinalne vrline - pravičnost

Četrta ženska, ki predstavlja pravičnost, je naslikana na stropu nad tremi naštetimi poosebljenimi vrlinami kot njihova krona. V roki drži tehtnico, s katero tehta, kaj je dobro ali slabo, resnično ali lažno, pravično ali nepravično. Meč je simbol pravične kazni ali bolje rečeno poravnave – kolikor smo vzeli drugim, toliko nam bo odvzeto. Pravica vse vidi in vse ve, nobeno dejanje, tudi če je bilo zanemarljivo in nepomembno, ji ne more ubežati. Je nepristranska, enako odmeri tako beraču kakor tudi kralju glede na njuna pravična ali nepravična dejanja. Njeno poštenost in pravičnost razglašajo štirje kupidi z napisom, razdeljenim na dva dela, ki se glasi: “Vsem dodeljuje pravičnost.” Kupidi so verjetno isti kot na spodnji sliki.