Ob pogledu na spodnje freske se nam nehote porodi vprašanje – kdo so bili ti umetniki, ki so znali združiti preproste, čiste linije z buhtečo življenjsko radostjo? Kako so lahko tako mojstrsko prepletli ognjenooranžne, rdeče in sončne odtenke z barvami neba in azura, v katerih se izgublja naš pogled … In ti vedri obrazi, iz katerih vejeta nežnost in eleganca, te oči, polne življenja, ki so včasih resnobnejše, včasih pa se vanje prikrade tudi pritajena navihanost …

Freske, ki jih omenjamo, so bile najdene v palači v Knososu na Kreti ter v kompleksu zgradb v mestu Akrotiri na grškem otoku Santoriniju. Te umetniške bisere je za seboj zapustila minojska kultura , ki je cvetela na Kreti pribl. od l. 2700 do 1450 pr. n. št., ko je svoje mesto prepustila mikenski kulturi. Njene ostanke je na začetku 20. stoletja odkril britanski arheolog Sir A. J. Evans.

Palača v Knososu je bila rezidenca minojskih vladarjev, ki je verjetno predstavljala versko in politično središče minojske civilizacije. V njej so se razprostirale bivalne sobane, dvorane za sprejeme, shrambe in kopališča, galerije, stebrišča … Prvotno je bilo pribl. 1300 prostorov razporejenih okoli pravokotnega dvorišča. Palačo so sčasoma širili in obnavljali in tako je nastal velik labirint, ki je bil verjetno prizorišče mita o Minotavru.

Akrotiri je bila v drugem tisočletju pr. n. št. ena najpomembnejših minojskih naselbin v Egejskem morju – njena velikost (pribl. 20 hektarjev), izpopolnjen osuševalni sistem, prefinjene večnadstropne zgradbe s čudovitimi freskami, pohištvom in drugimi artefakti kažejo na to, da je bila naselbina civilizacijsko zelo razvita in da je v njej vladala blaginja. Te srečne zgodbe pa naj bi bilo konec v 17. stoletju pr. n. št., ko so morali prebivalci zaradi številnih potresov naselbino zapustiti. Po potresih naj bi na Santoriniju izbruhnil tudi vulkan Thera in po mestu naj bi se razlila lava, ki je prekrila naselbino in se kasneje strdila, tako da so se, podobno kot v Pompejih, zgradbe skupaj s freskami in drugimi najdbami zelo dobro ohranile.

Ta vulkan naj bi po eni od teorij je imel uničujoče posledice tudi za Kreto. Knosos, glavno mesto minojskega cesarstva, naj bi bil dokončno porušen pribl. l. 1200 pr. n. št. in takrat naj bi tudi dokončno izgubil svoj pomen. Toda na srečo minojska civilizacija kljub uničenju ni popolnoma zabrisala svojih sledi, temveč živi še naprej v nežnih, živih barvnih odtenkih likov in vzorcev na freskah, v prefinjenosti linij, v iskrivem in radostnem pogledu upodobljenih oseb …