Zasanjanost, odločnost, resnoba, otožnost … Vse to so različni obrazi enega in istega človeka − egipčanskega človeka. Samo egipčanskega? Mar niso to čustva, ki občasno preplavijo tudi nas; življenje, ki ga ni prekrila patina časa in zato še vedno utripa v teh posmrtnih maskah ter kipih; življenje, ki ga začutimo tudi mi? Kajti še vedno smo na nek skrivnosten način povezani s temi obrazi, saj predstavljajo tisto, po čemer tudi sami hrepenimo − plemenitost in dostojanstvo, ki se iskrita v njihovih očeh in skrivnostnih nasmeških, ki se izrisujejo na njih … Sicer pa je škoda izgubljati besede; naj obrazi spregovorijo sami zase …