Nevidni prenašalci sporočil, prebivalci neba, lahkotna bitja luči in ognja, ki si obenem lastijo tudi bojevniške moči, so v človeškem duhu prisotna že od nekdaj in ni je civilizacije, ki se ne bi spraševala o obstoju teh dobrohotnih duhov, ki sodelujejo s stvarnikom pri raznovrstnih nalogah in poslanstvih glede na svoj položaj in kategorijo. Legende jih vselej označujejo kot nosilce dobrih vesti in kot nebeške glasnike s hitrimi krili.

Ti posredniki med Bogom in svetom simbolizirajo božansko delovanje in povezavo Boga s svojimi bitji oz. kreacijami. So znanilci svetega, ki nas spremljajo in nam pomagajo, ko je to potrebno. V spodnji galeriji je med drugim tudi nekaj upodobitev treh glavnih arhangelov iz židovsko-krščanske tradicije – Mihaela, premagovalca zmajev, Gabrijela, znanilca in pobudnika, ter Rafaela, zaščitnika zdravnikov in popotnikov.

Angele so poznali tudi na Vzhodu, na primer v Indiji, kjer skupaj z bogovi in demoni skozi Karmo, zakon vzroka in posledice, skušajo uresničevati Dharmo, univerzalni zakon.
Platon je v svojih delih zapisal, da v vsakem človeku živi t.i. ”Daimon” – ”Genij” oz. ”Varuh”, ki ljudi spodbuja k sreči, svobodi, lepoti in dobroti.

Religije govorijo, da Bog nikoli ni zapustil ljudi in da je želel vsakemu od nas podariti angela varuha, da bi lahko preko njega slišali njegov glas, pa najsi bo to šepetanje njegovih misterijev ali njegovih zapovedi, ki nas spodbujajo k prebuditvi naše zavesti.

Vsako človeško bitje ima torej v skladu s tradicijami angela varuha, ki bdi nad njim in ga spodbuja k napredovanju po poti svoje lastne uresničitve.