Umetnost

/Oznaka:Umetnost

Lord Alfred Tennyson

Članki|

"... Čeprav me z mej, kjer vlada Prostor – Čas, odnese morje v dalj, Krmarju, upam, zrl bom v obraz, ko splul bom od obal."

Nikolaj Rerih: Marija Laboris

Umetnost|

Zgodba o Mariji Laboris je vzeta iz apokrifnega evangelija, ki ga Rerih navaja kot primer v enem od svojih esejev.

Raffaello Santi: Kardinalne vrline

Umetnost|

Raffaello Santi je na prošnjo Papeža Julija II. je poslikal vatikanske dvorane, ki so danes znane tudi kot Raffaellove stanze (stanza: it. soba). Med drugim so v njih upodobljene kardinalne vrline.

Nikolaj Konstantinovič Rerih − kratka biografija

Članki|

"Naša dolžnost je, da za mlade generacije ustvarimo tradicijo Kulture; kjer je Kultura, tam je Mir; tam je dosežek; tam so prave rešitve za težke družbene probleme."

Umetnost v renesansi

Avdio/Video|

Jana Debeljak je v svoji iddaji spregovorila s predsednikom Nove Akropole Stjepanom Palajsa.

Trubadurji

Članki|

Bili so časi, že davno je tega, ko je bila najpomembnejša ljubezen. Bili so časi vitezov in dam, legend in avantur, glasbe in dvorne omike, velikih kraljic in skrivnih bratovščin, teme in svetlobe, v katerih so se obzorja srca razširila do neslutenih meja: bili so časi trubadurjev.

Čarobna piščal

Članki|

Čarobna piščal kot celovito delo je resnična pravljica izredne moči, ki se je porodila v čisti Mozartovi duši v bolečih in težkih trenutkih zadnjega leta njegovega življenja. Težke življenjske okoliščine, s katerimi se je nenehno spopadal, ne le da niso pustile sledi na njegovi ustvarjalnosti, temveč se zdi, kot da so celo pripomogle k še večji vedrini, lahkoti in enostavnosti ustvarjanja.

Parsifal – psihološka razlaga in simbolizem

Članki|

Da bi opera postala "drama prihodnosti", se mora opirati na mit, kajti v mitoloških simbolih je za razliko od zgodovinskih dejstev shranjen spomin na to, kar predstavlja "Večno Človeško". Skoraj vse Wagnerjeve opere so nastale na podlagi germanskih in skandinavskih mitov ter legend in srednjeveških epov.

Ludvik II. Bavarski – “Labodji kralj”

Članki|

Življenje Ludvika Bavarskega je prešlo v legendo, ki še vedno buri duhove in vnema domišljijo. Njegovi gradovi vsako leto na Bavarsko privabljajo množice turistov, v Münchnu pa je mogoče na vsakem koraku kupiti njegov spominek. Vse to niti ne bi bilo tako neobičajno, če ne bi živel šele nedavno, v drugi polovici 19. stoletja.

Dovzetnost za lepoto

Članki|

Umetniško delo je torej dejansko prenosnik, toda o resnični umetnosti lahko govorimo šele takrat, če tudi plemeniti. Tedaj je njegova lepota povezana s čustvi in idejami, ki se prepletajo, kot denimo v gledališki igri, ter pustijo sled v človeku in ga dvignejo proti nečemu, kar ga presega.

Naloži več objav