INDIJANCI“Indijanci” je naziv za staroselce, ki so nekoč naseljevali Ameriko od Aljaske do Ognjene zemlje. V našem predavanju se bomo omejili na nomadska ljudstva, ki so še pred poldrugim stoletjem prosto živela v osrednji severnoameriški preriji. Belci so to področje imenovali “Divji zahod”. Indijanci so se ob tem poimenovanju nasmehnili, češ da pred njihovim prihodom ni bilo tam še nič divjega, nasprotno, vladala sta popoln red in harmonija. Šele ko je prispel beli človek, je s svojim barbarskim obnašanjem vrgel naravni red s tečajev in vpeljal zakon nasilja.

“Begunci” s starega sveta so bili gostoljubno sprejeti, potem pa so v nekaj desetletjih popolnoma zagospodarili v tuji deželi, jo kolonizirali, svoje gostitelje pa zaprli v rezervate. Indijanec je moral svoj okrogli dom zamenjati z oglatim in neizmerno svobodo s plotom okoli svojega novega doma.

Današnja Amerika in z njo cel svet že žanjeta sadove takšnega ravnanja. Ogromne razlike med ljudmi, kot posledica sebičnosti in brezčutnosti, pa tudi preteče klimatske spremembe, ki jih prinaša brezumen odnos do našega planeta, napovedujejo hude čase. Marsikaj bo treba temeljito spremeniti, če se želimo izogniti prihajajoči katastrofi. Toda do sprememb ne bo prišlo, če se ljudje ne spremenimo od znotraj. Potrebujemo novo etiko v medčloveških odnosih in v odnosu do okolja, v katerem živimo.

Indijanci so vse to imeli. Zanje je bilo vse v naravi sveto, izraz Velikega duha, ki je v ozadju vsega. Zemljo so imeli za svojo Mater in vse njene prebivalce za svoje brate. Živeli so skromno in se za tisto, kar so od narave vzeli za svoje preživetje, iskreno zahvalili materi Zemlji. Če je kdo premogel več, ni nikoli pozabil na revne, šibke in nemočne.

Voditelje so izbirali med modrimi, dobrimi in pravičnimi. Niso imeli volitev in predvolilnih kampanj, kot jih poznamo danes. Nekako samoumevno je bilo, da bo postal poglavar nekdo, ki ima za to potrebne značilnosti. Ko je se je postaral, je enostavno določil svojega naslednika.

Namen tega predavanja ni objokovati propad neke visoke kulture ali besnenje nad brezumjem sedanjega časa, ampak bolj priložnosti za razmislek. Sedanjega sveta ne moremo kar izničiti in ga zamenjati s tistim minulim.
Prisluhnimo mislim starih indijanskih modrecev. Ti nas opozarjajo, da smo pozabili na svoje duhovne korenine in se odpravili po nevarni poti nebrzdanega materializma. Sedimo, prižgimo pipo miru in skupaj poiščimo srednjo pot.