majiV šestnajstem stoletju so se na visoki mehiški planoti španski zavojevalci srečali z mogočnim azteškim imperijem, ki je bil takrat na vrhuncu svoje moči, majevska sakralna središča na Jukatanu pa je že dodobra prerasla bujna tropska vegetacija. Še danes arheologi nenehno odkrivajo nova in nova mesta. Skoraj vsaka z džunglo prekrita vzpetina lahko pod seboj skriva majevsko piramido. Arheologi le počasi sestavljajo to skrivnostno majevsko sestavljanko.

Še danes ne vemo, zakaj so v trenutku, ko so bili na vrhuncu moči, nenadoma čez noč zapustili svoja velika mesta in nekje drugje iz nič začeli graditi nova.

Skrivnosten narod neznanega porekla je kot avtohtona kultura obstajal več kot dve tisočletji. Moral jih je gnati neverjeten zanos in pripadnost ideji, v katero so neomajno verjeli, da so lahko preživeli v tako neprijaznem okolju in obenem za seboj pustili izjemne kulturne, umetniške in arhitekturne stvaritve. Čeprav so bili Maji sposobni graditelji, njihova veličina ni toliko v civilizacijskem smislu kot v kulturnem. Zato pri proučevanju in razumevanju Majev ne bo dovolj le izkopavanje ruševin in sestavljanje črepinj, kajti njihove težnje niso bile usmerjene le v fizično preživetje. Maji od bogov niso prosili le dežja in bojne sreče, temveč so živeli bogato notranje življenje in se zavedali, da je svet, ki nam ga razkrivajo naša čutila, le bleda senca tiste prave, nevidne resničnosti. Hoteli so jo spoznavati in sodelovati pri njeni mogočni kozmični kreaciji.

Maji so verjeli, da prav vse, kar obstaja, v sebi nosi življenje in duha, ki izhaja iz enega, vseprisotnega izvora. Ljudem se kot mavrica razodevajo posamezni božanski principi, ki so jih imenovali in prikazovali kot bogove. Vsaka gora, reka in vodnjak ima svojega nevidnega prebivalca. Sonce, Luna, Venera in ostali planeti so mogočna bitja z velikim vplivom na življenje, ki se nahaja v njihovem dosegu. Ker smo ljudje izpostavljeni vsem tem vplivom, je za nas zelo pomembno in koristno vedeti, kje se v določenem trenutku nahajajo planeti in kakšen je njihov medsebojni položaj. Vse to se odraža v množici različnih ciklusov, od dnevnih do takšnih, ki trajajo desetine milijonov let. Upoštevali so tudi smeri delovanja teh skrivnostnih vplivov in temu prilagodili svojo sakralno arhitekturo. Tako kot stari Egipčani so verjeli, da se mora človek preko kozmičnega uskladiti tudi z nevidnim, svetim. Vse, kar je spodaj, mora odsevati tisto zgoraj.

Od tega skrivnostnega ljudstva se današnji človek kljub svoji tehnični in civilizacijski veličini lahko zelo veliko nauči. Toda to ne bo lahka naloga. Potrebno bo dešifrirati njihovo pisavo, se poglobiti v njihovo zelo izdelano govorico simbolov, upodobljenih, vklesanih ali naslikanih na vsem, kar arheologi skušajo iztrgati iz objema prahu in džungle. Vseprisotnost teh zagonetnih sporočil nam razkriva, da je imelo tako kot pri starih Egipčanih tudi pri Majih, vse od arhitekture, umetnosti do politike, znanosti in celo športa, religiozni in magijski pomen…

Najava dogodkov: