Hipoteza-Gaja-net-1Svetovno znani angleški klimatolog, James Lovelock, je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, postavil drzno hipotezo o Gaji, planetu, ki deluje kot živo bitje. Sprva so njegovo zamisel sprejeli s posmehom, potem pa so se skozi desetletja začeli vrstiti argumenti, ki so prepričali že veliko znanstvenikov. Znanje o fiziologiji tega velikanskega bitja narašča iz leta v leto, čeprav misterij življenja ostaja večna enigma.

Posamezna predavanja:

Zemlja kot živ organizem

V antiki so verjeli, da so planeti živa bitja. Nasploh so življenje razumeli precej širše, kot ga skuša definirati današnja znanost. Zanje je bilo živo vse, kar zaznavamo okoli sebe. Narave niso delili na živo in neživo.

Angleški znanstvenik, James Lovelock (1919), ni bil nekakšen poznavalec antične filozofije in religije. Gola intuicija in pronicljivo opazovanje, ga je pripeljalo do prepričanja, da Zemlja deluje kot celota in po podobnih principih, kot delujejo vsa živa bitja, kot je denimo človek.

Zemlja, ki jo je poimenoval Gaja, na svoji površini gosti neskočno raznoliki živi svet, ki deluje presenetljivo složno. Že milijarde let biosfera sama sebi vzdržuje optimalne pogoje, nekakšno homeostazo, ki hrani in ščiti vse kar se živega porodi v njenih nedrih.

Tako kot bitja, ki hodijo po njeni površini, plavajo v njenih vodah ali letajo po njeni atmosferi, je tudi Zemlja opremljena z organi in zapleteno fiziologijo. Ta poteka preko življenja, ki ga gosti Gaja.

Biosfera sodeluje v nekakšni kibernetiki, ki uravnava zračni tlak, temperaturo, slanost morij in še marsikaj drugega, kar bitja potrebujejo, da se razvijajo in ohranjajo pri življenju. Materija in energija, ki sta potrebna živim bitjem, krožita povsod, po zraku, zemlji in vodah. Narava ne pozna odpadkov. Kar izloča eno bitje, vsrka drugo. Vse je vključeno v mogočni krog dopolnjevanja in reciklaže, če uporabimo sodoben tehnološki izraz.

Toda, ali je vse skupaj nastalo le kot posledica naključja in naravnega izvora? Je evolucija, pa naj gre za posamezno vrsto ali celoto, le pasiven proces? Lovelock ni nikoli trdil, da je Gaja živo bitje, opažal pa je veliko podobnost med tem, kako delujejo manjša živa bitja in Zemlja kot celota. Opozarjal je, da nam do končnega odgovora manjkajo resnična spoznanja o bistvu življenja in zapletene organiziranosti živega, ki tvori živo bitije.

Morda bi na koncu pristavili le še nujnost osredotočenja na notraje gibalo, ki prispeva smisel in cilj porajajočemu in razvijajočemu življenju, brez česar enigmi življenja nikoli ne bomo prišli do dna.

Kako Zemlji povrniti zdravje?

James Lovelock, klimatolog, ki je v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja prišel na idejo, da Zemlja preko svoje biosfere upravlja s svojo fiziologijo kot kakšno živo bitje, je zelo zgodaj zaznal, da ima Zemlja v zadnjem času težave z vzdrževanjem optimalnega stanja na svoji površini.

Če je Gaja, kot jo je Zemljo poimenoval, živo bitje, potem teh posebnih pogojev zase niti ne potrebuje. Njeno bistvo je v notranjosti. S svojo površino se trudi zaradi živih bitij, ki jih gosti. Tako jim poskuša med drugim zagotoviti tudi optimalne temperaturne pogoje. Kaže, da je 12°C za Zemljino biosfero optimalna povprečna temperatura, kot je za človeško bitje denimo najugodnejša telesna temperatuda 36°C.

Takšno temperaturo doseže v obdobju, ki mu pravimo ledena doba. Trenutno smo v vmesnem obdobju, ko je povprečna temperatura nekoliko (za 3°C) višja od optimalne, s trendom ponovnega prehoda v ledeno dobo. V tej dobi je veliko več rodovitne zemlje in tudi življenje bolje uspeva.

Za uravnavo pravilne klime, Gaja uporablja toplogredne pline kot je ogljikov dioksid. Obstajajo različni mehanizmi uravnavanja količine tega plina v atmosferi. Najbolj poznani del te planetarne kibernetike so tropski gozdovi, ledeni kapi na tečajih in bele meglice, ki jih ustvarjajo alge ob kontinentalnih šelfih.

V zadnjih dveh stoletjih, planetarna regulacija ne delujeje več uspešno. Zmotil jo je človek zaradi velikih emisij ogljikovega dioksida, ki jih spušča v ozračje in nekontroliranega krčenja gozdov, saj potrebuje veliko plodne zemlje, da prehrani naraščajoče število prebivalstva.

Lovelock je motnjo prepoznal kot veliko nevarnost za prihodnost človeške civilizacije. Trendi padajoče tempreature so se obrnili v svoje nasprotje. Temperatura planeta pospešeno narašča in morda poti nazaj ni več. Če se bo to zgodilo, se bo podoba planeta v prihodnjih sto letih temeljito spremenila.

Večina življenja bo zamrla in tudi človeštvu bo zelo trda predla. Stanje lahko traja zelo dolgo, kar bo za našo civilizacijo pogubno.

Lovelock predlaga zelo hitro in drastično ukrepanje, a ni preveč optimističen, saj države in njihova vodstva ne kažejo prepotrebne zrelosti, prej nasprotno. Morda bo potrebno iti do dna, nekoliko počakati in poskušati z novim začetkom. Časa za drugačne scenarije je zelo malo.

Upajmo, da bo boleč spomin ob novem začetku takrat, v dalnji prihodnosti še živ in ne bomo ponovili iste napake. Človeštvo mora priti do spoznanja, da nebrzdani napredek in potrošnja niso bistvo njegovega bivanja na planetu. Vrniti se mora k svojim koreninam in spoznati, da je na Zemlji zato, da se razvije kot duhovno bitje in ne zato, da lagodno in razkošno odživi svoje življenje. Slednje ni pravično ne do Gaje, ne do vseh tistih bitij, ki se v njenih nedrih nezavedno trudijo za skupno dobro.

Najava dogodkov: