custvena-inteligenca1V zadnjih letih psihologi vedno bolj omenjajo čustveno inteligenco. Prišli so namreč do ugotovitve, da popularni inteligenčni kvocient IQ oziroma akademska inteligenca ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjih življenjskih situacijah. Ljudje kljub visokem IQ pogosto doživljajo neuspeh na delovnem mestu, v družbenih stikih, ohranjanju zrelih in stabilnih vezi ali v soočanju s težavami in krizami.

Raziskave so pokazale, da IQ sestavlja le 20% dejavnikov, ki določajo življenjski uspeh, preostalih 80% pa sodi na t.i. področje čustev. Slikovito povedano, človek uporablja dve vrsti uma: racionalni in emocionalni. Racionalni razmišlja, analizira, sklepa na podlagi objektivnih dejstev, je logičen in prizemljen. Čustveni del je hiter, impulziven, intuitiven, sili k delovanju, še preden utegnemo razmisliti. Včasih daje popačeno sliko realnosti, pri čemer ga vodi selektivni spomin, včasih je vir opravičevanja samega sebe in racionalizacije. Vendar dobro voden čustveni um daje energijo za velika dela. Tista, za katera nam racionalni um govori, da se “ne splačajo”. Zato lahko rečemo, da v njem prebivajo najlepše človeške vrline: požrtvovalnost, nesebičnost, plemenitost, velikodušnost. Inteligentno obnašanje je odvisno od usklajenosti teh dveh umov. V vsakdanjih situacijah je med njima ravnovesje, toda nepredvidene življenjske okoliščine v prvi plan izvržejo čustveni um ….

Na tem predavanju bomo govorili o:
– svetu čustev,
– starodavnih učenjih in čustveni inteligenci,
– čustveni inteligenci današnje družbe,
– čustvenem kvocientu (EQ) in inteligenčnem kvocientu(IQ)
– samodisciplini in kontroli čustev,
– dejavnikih, ki omejujejo razvoj čustev,
– čustvenih krizah,
– petih temeljnih področjih čustvene inteligence: zavesti o sebi, samokontroli, samomotivaciji, empatiji, iznajdljivosti v družbenih stikih.

Najava dogodkov: