po stoičnem učenju

STOIKI---GOSPODARI-CASA2Zakaj bi sploh poskušali postati gospodarji svojega časa? Ker nam bo morda pozneje žal, da ga nismo izkoristili. Kajti če nismo izkoristili časa, nismo izkoristili niti življenja – in to spoznanje je lahko precej boleče.

Stoicizem se je pojavil na začetku 3. stoletja pr. n. št. v Grčiji in se pozneje razmahnil v Rimskem cesarstvu, kjer je vztrajal do približno konca 2. stoletja n. št. Stoike so zanimali predvsem vsakdanje, konkretno življenje ter z njim povezani izzivi in težave, med katerimi je tudi izziv časa.

Stoiki niso govorili le o posebnih načinih obvladovanja časa, temveč so poskušali prodreti v globlje vzroke in se med drugim spraševali, zakaj se nam čas kljub najboljšim nameram pogosto izmuzne. Poudarjali so, da vrednost življenja ni odvisna od njegovega trajanja, ampak od tega, kako ga uporabimo in čemu ga namenimo. Menili so, da mora tisti, ki želi postati gospodar svojega časa, postati gospodar samega sebe.

 

 

 

Nekaj stoičnih drobtinic o času:

»Ni prekratko življenje, ki nam je dano, ampak ga mi naredimo takšnega; ne manjka nam niti en njegov košček, temveč z njim lahkomiselno razmetavamo. Medtem kot slab gospodar zapravi tudi veliko in sijajno bogastvo, pa dober gospodar svoje bogastvo povečuje, naj je še tako majhno. Življenje je dovolj dolgo za tistega, ki z njim ravna na pravilen način.« (Lucij Anej Seneka)

»Tisti delček življenja, ki ga resnično živimo, je zelo majhen. Ves preostali del našega obstoja ni življenje, temveč le golo trajanje.« (Lucij Anej Seneka)

»Če bi nekdo vedel, koliko let življenja mu je še preostalo, bi jih nedvomno izkoristil drugače, toda težje jih je izkoristiti brez vedenja, koliko jih še ima. V tem primeru je nesmiselno preudarjati o tem, kako je treba boljše življenje prihraniti za prihodnost. S tem ko mislimo na prihodnost, ko naj bi počeli to, kar si želimo – prihodnost, ki se večinoma ne uresniči –, zapravljamo sedanjost. Boljši trenutek, boljši dan je ta, ki ga živimo prav zdaj.« (Lucij Anej Seneka)

»Obvaruj se pred še eno napako, to je pred norostjo tistih, ki se ubijajo z delom, vendar brez cilja, h kateremu bi bil usmerjeni ves njihov napor in misli.« (Mark Avrelij)

»Ne delaj, kot da ti je živeti deset tisoč let. Smrt visi nad teboj. Zato bodi dober, dokler živiš, dokler ti je dano.« (Mark Avrelij)

»…Kratko življenje je skupna usoda vsemu: ti pa se za vsem poganjaš in pred vsem bežiš, kot da bi bilo vse večno…« (Mark Avrelij)

»Ne bodi nemaren pri opravljanju svojih dolžnosti, pri pogovoru ne skači s teme na temo, ne tavaj z mislimi, ne zapiraj se preveč vase niti se pretirano ne razgaljaj; znebi se občutka, da ti v življenju primanjkuje časa.« (Mark Avrelij)

»Se nisi še nikoli vprašal, kdo si in zakaj si se rodil? Umrl boš, ne da bi posvetil nekaj pozornosti temu čudovitemu prizoru univerzuma, ki ga je božanski um razgrnil pred tvoje oči, da bi te spodbudil k njegovemu odkrivanju?« (Epiktet)

»Srečen človek je zadovoljen s časom, v katerem živi, ne glede na to, kakšen je, in vedno je prijatelj svojih okoliščin.« (Epiktet)

»Zapomnite si, da ste igralec v gledališki igri, ki jo je treba odigrati tako, kakor želi njen režiser – kratko, če želi, da bo kratka, dolgo, če želi, da bo dolga. Če želi, da odigrate berača, celo to vlogo vešče odigrajte, kakor tudi vlogo pohabljenca, javnega uslužbenca ali navadnega državljana. Na vas je, da dodeljeno vlogo odigrate dobro. Njena izbira pa pripada nekomu drugemu.« (Epiktet)

Najava dogodkov: