Od relativnosti do Enotnosti

EINSTEIN-2012Albert Einstein velja za največjega genija, kar jih je rodila Zemlja. Na začetku 20. stoletja, ko je bila fizika tik pred tem, da pojasni še zadnje skrivnosti delovanja narave, je v temeljih porušil do tedaj “trdne” temelje znanosti. Paradoksalno je, da je bil skrajno preprost človek z neverjetnim smislom za lepoto. Ideje so se mu pogosto porodile med igranjem na violino. Zdi se neverjetno, da bi bila kakšna umetniška duša sposobna tako zahtevnih racionalnih podvigov, toda prav to je bilo ključno.

Revolucionarna odkritja niso možna brez močno razvite intuicije, ki jo premorejo le resnični znanstveniki in umetniki.

Einstein ni bil le upornik in znanstveni revolucionar. Relativnost, ki se kaže na neki ravni obstoja, mora na neki višji ravni voditi k enotnosti. Intuicija mu je velevala, da mora obstajati en sam opis, en zakon, na katerem temelji delovanje narave tako v svetu najmanjšega, kot v svetu kozmičnega. Obstajata dve veji fizike, ki opisujeta vsaka svojo raven bivanja, toda to sta le pripomočka za računanje, ne opisujeta pa samega delovanja narave. Čeprav je Einstein temu namenil cela tri desetletja svojega življenja, dela ni dokončal. Izkazalo se je, da je naloga veliko prezahtevna za enega samega človeka, kar je jasno pokazala tudi prihodnost.

Einsteina ni krasila le znanstvena pronicljivost, izkazal se je tudi kot velik človek, ki je v nemirnih in tragičnih časih znal ohraniti pogum in pokončnost. Brez pomislekov je javno izražal svoja stališča, zlasti kadar je bila ogrožena svoboda ali integriteta nekoga, ne glede na morebitne posledice, ki bi jih pri tem utrpel. V najhujših časih sovražnosti in spopadov se je odločno zavzel za prijateljstvo in sodelovanje med narodi. Če cela narava teži k enotnosti in harmoniji, mora to prav gotovo veljati tudi za človeško družbo.

Najava dogodkov: