Simbolizem oljenke

//Simbolizem oljenke

Simbolizem oljenke

Oljenka – notranja luč

Tudi majhen in skromen plamen je luč v temi, luč, ki daje upanje. Najmanjši plamen lahko odžene temo, tako zunanjo kot tudi tisto znotraj nas.

Oljenka je običajno izdelana iz gline. Glina je simbol materialnega telesa. V mitih mnogih ljudstev je Bog naredil človeku telo iz gline in v njega namestil dušo. Plamen svetilke je alegorija duše. Človeška narava je dvojna: ima zemeljsko, smrtno telo in nebeško, nesmrtno dušo. Oljenka ima glineno telo, olje in stenj. Glineno telo samo po sebi nima smisla. Mora dajati plamen, svetlobo. Tisto, kar izgoreva, je olje; nekaj znotraj človeka se transformira v plamen. Vedno si lahko postavimo vprašanje, če želimo ohraniti olje ali želimo ogenj.

Zakon duše je, da sveti in žarči toploto. Luč pa ne sveti zase, temveč za druge. To je njena usoda, to je tisto, zaradi česar jo je Stvarnik ustvaril. Človekova duša, če izpolnjuje svojo usodo, namen – tudi izgoreva in sije, osvetljuje prostor okoli sebe in razbija temo materialnega sveta.

– Kdo bo tisti, ki bo nadaljeval moje delo? – je vprašalo zahajajoče sonce
– Storila bom vse, kar je v moji moči, Gospod, je odgovorila glinasta svetilka.
Rabindranath Tagore

Egiptovski, akadski, kitajski in indoevropski miti govorijo, da so bogovi – stvarniki ustvarili ljudi iz gline oziroma zemlje. Od tod tudi povezava med latinskim izrazom homo – “človek” in humus – “zemlja”. Z zemljo je povezano tudi ime Adam: hebrejsko adamah – “rdeča glina”. Toda narava človeka je dvojna, saj so bogovi združili z zemljo božansko bistvo – dali so svojo kri, del svojega srca, in dah, ki simbolizira plamen ognja.

Dokler še vedno od znotraj gori svetilka, okrašena z dragocenimi kamni,  le hitro pripravi stenj in prilij olja.
  Rumi

Prilika o Budi in starkini oljenki

Kadar je Buda ponoči govoril, so ljudje običajno prinesli oljenke in jih postavili predenj. Sčasoma so pričeli tekmovati, kdo bo prinesel lepšo in razkošnejšo svetilko. Toda neka revna starka si ni mogla privoščiti niti navadne svetilke. Prodala je svojo največjo dragocenost, spomin na pokojno mater,in si kupila skromno oljenko.

Med pridigo je nenadoma zavel močan veter in ugasnile so vse svetilke – razen starkine. Buda je dejal: “Vse vaše svetilke greje navadno olje, zato so se pogasile. Samo to majhno oljenko hrani moč ljubezni in žrtve, ki jo je ta žena vlila vanjo. Dokler bo trajala taka ljubezen, ga ne bo pogasila nobena nevihta. In dokler na svetu živi vsaj en tak človek, upanje ni izgubljeno.”

– Tvoje besede vnemajo mojo – dušo!
– Vnemajo! Dejal si “vnemajo”! Moj mali princ, to je resnična usoda in namen človeka: Ogenj!
 Jorge Angel Livraga: Ankor učenec

Miti in simboli|