Hilas in nimfe

Herakles je nekoč na svojem pohodu proti Driopom ubil Hilasovega očeta v prepiru, dečka pa je iz očetove hiše vzel s seboj in ga vzgojil za svojega služabnika in prijatelja. Nekega dne na potovanju z Argonavti je ob polni luni lepi mladenič zajemal vodo iz studenca za svojega gospodarja. Ko se je z vrčem nagnil nad vodno gladino, ga zagleda nimfa tega studenca. Očarana od njegove lepote, ga z levico objame, z desnico pa prime za komolec in potegne v globino. V Heraklesu zavre kri, ko sliši novico, da so Hilasa ugrabili razbojniki. Jezen kakor bik zdrvi skozi goščavo za njim in tako zaostane za Argonavti. Ti nadaljujejo pot brez njega, saj jim morski bog Glavk sporoči, da je njega usoda določila za drugačna dela. Herakles je šel tako dalje, kamor ga je klicala Zevsova volja.

Penelope in snubci

Že zdavnaj se je razširila novica, da je Troja padla in da so se vsi junaki vrnili domov, razen Odiseja. Polagoma se je tako začela širiti govorica o njegovi smrti. Okrog Penelope se je zbralo dvanajst snubcev iz Itake, štiriindvajset s Same, dvajset z Zakinta in petindvajset z Dulhija. Naselili so se v Odisejevi hiši, kjer so zapravljali njegovo premoženje in se več kot tri leta vedli strašno objestno.

Penelopa pa je snubcem dejala: »Ne silite me v zakon tako dolgo, dokler ne stkem mrtvaškega prta za svojega starega tasta Laerta.« V sobo si je dala postaviti velike statve in cele dneve sedela in tkala, ponoči pa si je dala prinesti plamenico in ob njej vsakič sparala, kar je podnevi stkala.

Danaide

Egipt in Danaos sta bila mogočna kneza. Prvi je imel petdeset sinov (Egiptidi), Danaos pa prav toliko hčera (Danaide). Pred Egiptidi se umakne Danaos s svojimi hčerami v Argos na Peloponezu. Egiptidi pridejo za njimi, snubeč Danaide zaradi njihovega bogastva . Danaos privoli, toda v noči pred poroko Danaide pobijejo na njegov ukaz svoje može. Danaide niso ušle kazni bogov; za svoj zločin so morale po smrti nepretrgoma nositi vodo v preluknjan sod (danaidsko delo).

Odisej in Kirka

Ko je Odisej plul proti domu, je prišel na otok Ajajo. Na njem je živela močna in zelo lepa nimfa Kirka. Odisejeve tovariše je lepo pogostila s sirom, ječmenovo moko, z medom in sladkim močnim vinom, v katerega je neopazno pricurnila soka iz čarovnih zeli. Ko so pili je vsakega ošvrknila s čarobno šibo, in glej, drug za drugim so dobili svinjske glave s ščetinami in z vso svinjsko zunanjostjo, le zavest jim je ostala človeška.

Odiseja je obvaroval Hermes v podobi cvetočega mladeniča, ki mu je dal zdravilni koren, ki obvaruje pred vse hudim. Ko Odisej prispe do Kirke, mu ta ponudi zlati kelih s svojim zvarkom. Odisej ga spije in čarovnica ga oplazi s svojo čarovno šibo, takrat pa on potegne nabrušeni meč in se vrže nanjo, kot da jo želi umoriti. Kirka se prestrašena zgrudi k njegovim nogam, mu objame kolena in milo prosi: »Kdo si, silni mož, da te moj napoj ni mogel začarati? Čudim se, zakaj noben smrtnik doslej ni ušel mojemu čaru. Res, tvoje srce je nezačarljivo! Ali si morda pretkani Odisej, o katerem mi je Hermes že zdavnaj prerokoval, da predeš sem, ko si boš vračal iz Troje? Če si, potem porini meč v nožnico in bodiva prijatelja!«