L. van Beethoven

Najbolj monumentalna od vseh Beethovnovih sonat je sonata “Hammerklavier” (kladivce tipke klavirja). To delo je Beethoven napisal v času travmatičnega obdobja boja za skrbništvo nečaka Karla, ko sicer ni skladal skoraj nič.

Zelo verjetno je nastanku sonate botrovalo to, da je ob začetku leta dobil neprecenljivo darilo. Znani Londonski izdelovalec klavirjev Broadwood & Sons mu je preko morja poslal posebno zanj izdelan, nadpovprečno močan koncertni klavir s šestimi oktavami. Z ladjo je priplul do Trsta, nato pa so ga od tam pripeljali do Dunaja. Beethoven se je zaljubil v ta klavir, ki je kot nalašč ustrezal njegovi glasbi in njegovem načinu igranja.

Klavir je bil ob koncu Beethovnovega življenja že v zelo slabem stanju zaradi mnogih popravil, ki so bila posledica Beethovnovega blago rečeno energičnega načina igranja. Po njegovi smrti je bil klavir prodan na dražbi za 100 florintov. Zbiralec antik, ki ga je kupil, ga je leta 1846 podaril Franzu Lisztu, ki ga je hranil kot zaklad, vendar ni nikoli igral nanj. Menil je, da ni vreden pritisniti na tipko, na katero je pritisnil Beethoven.