Pablo Casals je govoril o Bachu takole:

Zadnjih 80 let vsak dan začenjam na isti način. To zame ni mehanska rutina, temveč nekaj esencialnega v mojem vsakdanjem življenju. Stopim do klavirja in zaigram dva Bachova preludija in fugi. Ne morem si zamisliti, da bi naredil kaj drugega. To je kot blagoslov doma. Vendar zame ni v tem edini pomen igranja. Je ponovno odkritje sveta, katerega srečen sem, da sem del. Napolni me z zavedanjem čudeža življenja, z občutenjem neverjetnega čudeža biti človek. Glasba ni zame nikoli ista, nikoli. Vsak dan je nekaj novega, fantastičnega in neverjetnega. To je Bach, tako kot narava, čudež!