V spodnjih vrsticah si lahko preberete del pogovora med bogom Krišno in bojevnikom Ardžuno iz Bhagavadgite, ki je del znamenitega indijskega epa Mahabharata.
Prizorišče je bojno polje, nasproti pa si stojita vojski Kurujcev in Pandujcev iz istega rodu. Obe se borita za Hastinapuro – mesto modrosti. Ardžuna, ki pripada Pandujcem, je pred ključno odločitvijo – boriti se ali ne boriti se. Preplavljajo ga dvomi, strah mu šibi kolena, poleg tega pa se ne želi bojevati proti svojim sorodnikom, zato se za nasvet obrne na boga Krišno, ki predstavlja človekov višji jaz oz. njegov nesmrtni del.

Pravzaprav odlomek govori o boju, ki se odvija znotraj vsakega posameznika. Vsak človek ima svoje ”Pandujce” oz. vrline in ”Kurujce” oz. pomanjkljivosti, vsak človek v sebi nosi nebo in zemljo – in vsak človek ima v svojem vsakdanjem življenju nešteto priložnosti, da se spopada s tistim, kar ga privezuje na tisto nižje v njem in kar mu onemogoča, da s pomočjo spoznanja premaga dvome in strahove, ki vedno znova strižejo njegove peruti in mu ne pustijo poleteti.

Ardžuna: Pripravi moj bojni voz, o Nepremagljivi, zapelji ga med obe vojski, da si ju ogledam, postrojeni, boja željni, s katerima se bom moral spopasti v tej težki bitki. Videti jih hočem, za boj zbrane može, privržence zlega sina Drtaraštre.

Ko tako gledam vse svoje zbrane sorodnike, željne borbe, o Krišna, se mi noge šibijo, lica mi venejo, telo mi drgeta in lasje se mi ježijo. Lok Gandiva mi pada iz rok, noge me ne držijo več in um se mi mrači. /…/ Žrtvovali so svoja imetja in življenja – učitelji, očetje, sinovi, dedje, strici, tasti, vnuki, bratranci in ostali sorodniki. /…/ Kakšno zadovoljstvo mi lahko prinese pobijanje Drtaraštrinega rodu? /…/ Ne bom se boril.

Krišna: Čemu to vznemirjenje, o Ardžuna, nevredno bojevnika, ki te onečašča in postavlja prepreke na tvojo pot do nebeškega kraljestva? /…/ Modrec ne žaluje ne za živimi ne za mrtvimi.

Od vekomaj obstajam in tudi ti sam in vsi ti vladarji so od vekomaj in vsi skupaj bomo tudi v prihodnje bomo večno obstajali. Tako kot Prebivalec telesa (nesmrtna duša, op. prev.) prehaja skozi otroštvo, zrelo dobo in starost v tem istem telesu, tako prehaja tudi v druga telesa. /…/

Vedi, da je tisto, kar prežema vesolje, neuničljivo. Nihče ne more uničiti tega nespremenljivega bitja. Telesa so začasna, tisto, kar jim daje življenje, pa večno, neuničljivo in neskončno. To, kar je, nikoli ne bo prenehalo obstajati, to, česar ni, pa ne bo nikoli obstajalo. Zato se bori, o Bharata. /…/

Kakor človek stara, ponošena oblačila nadomesti z novimi, tako Prebivalec telesa odvrže ponošena telesa in si nadene nova.

Orožje ga ne more raniti, ogenj ga ne more opeči, voda ga ne more zmočiti, veter ga ne more izsušiti. Je večen, vseprisoten, trden, negiben, prastar. /…/ Torej ni za kom žalovati.

Če izpolnjuješ svojo dolžnost, se nimaš česa bati, kajti za viteza ni pomembnejše stvari od boja za pravico. Blagor vitezu, ki se mu ponudi takšen boj. /…/ Zato vstani in se odloči za boj, o Kuntin sin.