Spodnje vrstice so del znamenite zbirke pesniških esejev z naslovom Prerok, ki jo je napisal Khalil Gibran (1883–1931), libanonsko-ameriški esejist, romanopisec, pesnik in slikar. V delu Prerok se dotika pomembnih življenjskih tematik in tokrat smo v duhu pomladi ter prebujanja življenja za vas izbrali nekaj lepih misli o ljubezni.

4322535423_1cab346db3_oKo vam ljubezen da znamenje, ji sledite,
čeprav so njena pota težka in strma.
In ko vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite,
čeprav vas meč, skrit med njenimi perjem, lahko rani.
In ko vam govori, ji verjemite,
čeprav njen glas pretresa vaše sanje kakor sever, ki pustoši vrtove.

Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi križati.
Pripomore k vaši rasti, a vas tudi oklesti.
Tako kot se povzpne do vaših višin in boža vaše najnežnejše veje,
ki trepečejo na soncu,
bo prodrla tudi do vaših korenin in jih stresla tam,
kjer se oprijemljejo zemlje.

Kot žitne snope vas zbira k sebi.
Omlati vas, da bi vas razgalila.
Osvobodi vas lupin.
Melje vas do čiste beline.
In vas mesi, dokler ne postanete voljni.

Nato vas izroči svojemu svetemu ognju,
da bi lahko postali sveti kruh za sveto božjo gostijo.
Vse to vam stori ljubezen, da bi spoznali skrivnosti svojega srca
in s tem spoznanjem postali del srca Življenja.

OljobdČe pa iz strahu v ljubezni iščete le miru in užitka,
potem je za vas bolje, da zakrijete svojo goloto in odidete z mlatišča ljubezni,
v svet brez letnih časov,
kjer se boste smejali, a ne iz srca,
in jokali, vendar ne boste izjokali vseh solza.

Ljubezen daje sebe in jemlje samo sebe.
Ljubezen ne jemlje v posest in noče biti posest.
Kajti ljubezen zadostuje ljubezni.

Ko ljubite, ne recite: “Bog je v mojem srcu,” temveč raje recite: “Jaz sem v srcu Boga.”
In ne mislite, da lahko usmerjate tok ljubezni,
kajti če se ji zdite vredni, bo ona usmerjala vaša pota.

Ljubezen nima druge želje, kot da izpolni samo sebe:
Če pa ljubite in že imate želje, potem naj bodo vaše želje take:
Stopiti se in postati žuboreč potoček, ki svojo melodijo prepeva v noč.
Spoznati bolečine prevelike nežnosti.
Raniti se s svojim lastnim razumevanjem ljubezni;

In krvaveti voljno in radostno.
Prebuditi se ob zori lahkega srca in se zahvaliti za nov dan ljubezni:
Oditi opoldne k počitku in razmišljati o zanosu ljubezni;
Vrniti se zvečer domov s hvaležnostjo;
In zaspati s hvalnico na svojih ustnicah in z molitvijo za ljubljenega v svojem srcu.