Spodnji odlomek je del starodavnega tibetanskega svetega besedila z naslovom Knjiga zlatih pravil. Slednja vsebuje temeljna učenja vzhodne filozofije in mistike, ni pa znano ne kdo jo je napisal ne kdaj je nastala. Na zahod jo je v XIX. stol. prinesla izjemna filozofinja, znanstvenica, pisateljica in teozofinja Helena Petrovna Blavatsky. V knjižico z naslovom Glas tišine je zbrala tiste dele, za katere je menila, da bodo za zahodnega bralca razumljivi in uporabni.

Glas tišine je tekst, ki je ne glede na svojo nedoločljivo starost še vedno zelo aktualen in nadvse dobrodošel spremljevalec na naši življenjski poti. Ob vsakem branju se nam kot po čarovniji vedno znova razkrivajo novi pomeni, nove globine in tudi – nove lepote. Kajti njegove vrstice so prežete s čisto lepoto, ki pa ni zgolj prazen okras, temveč skuša na zgoščen in poetičen način podati odgovore na bistvena vprašanja človekovega obstoja.

***

Tokrat si lahko preberete nekaj vrstic o delovanju, njegovih posledicah in strahu, povezanem z njim. Glas tišine pravi, da vsako delovanje, »pa naj bo še tako majhno«, nosi s seboj posledice. Svet namreč ureja pravica, ki ne kaznuje zaradi kazni same, temveč zato, da bi se iz svojih napak nekaj naučili. Vsekakor je pomembno, da posameznik pazi na svoje misli, čustva in dejanja ter tako razvija svoje vrline, saj mu le to omogoča, da postane človek v pravem pomenu besede.

Eden ključnih problemov, ki nas odvračajo od delovanja, je strah. Toda, če poznamo »orožja«, tj. znanje, volja in pogum, s katerimi ga lahko premagamo, potem ni razloga, da ne bi delovali. Čeprav strahu nikoli ne moremo popolnoma premagati, ga vseeno lahko vsaj ukrotimo, tako da postane naš zvesti pomočnik, ki nam omogoča večjo zbranost in bolj učinkovito delovanje.

Delovanje in posledice

Učenec, če želiš požeti sladek mir in počitek, zasej polja bodoče žetve s semenom vrline.

***

Vedi, da nobeno delo, pa naj bo še tako majhno, usmerjeno bodisi k dobremu bodisi k slabemu, ne more izginiti iz sveta vzrokov in posledic. Celo neizkoriščeni dim ne izgine brez sledu.

***

Poprova rastlina ne bo zaplodila vrtnic, pa tudi srebrna zvezda sladkega jasmina ne bo postala trn ali osat.

***

Vzroki vsako uro požanjejo posledice, kajti svet vodi pravica, ki ne odpušča.

Delovanje in strah

Romar, ki bi si utrujene noge rad ohladil v reki, pa si ne upa stopiti vanjo, ker se boji brzic, tvega, da bo podlegel vročini. Nedelovanje, ki je posledica sebičnega strahu, lahko rodi samo slab plod.

***

Čim dlje greš, več pasti bo srečal tvoj korak. Pot, ki vodi naprej, je osvetljena z ognjem, z lučjo smelosti, ki gori v tvojem srcu. Bolj ko se bojiš, šibkejša je svetloba, a samo ta te vodi.

***

Kakor se za žarkom zahajajočega sonca, ki se je zadržal na vrhu gore, zgrne temna noč, tako je tudi s svetlobo srca. Če ogenj ugasne, bo mračna, strah zbujajoča senca s tvojega srca padla na stezo in te zaradi strahu na mestu ohromila.

***

Varuj se strahu, ki se kot črna neslišna krila polnočnega netopirja širi med mesečino tvoje duše in velikim ciljem, ki se kaže daleč v daljavi.

***

Strah, o učenec, ubija voljo in preprečuje vsakršno delovanje.