prof. Delia Steinberg Guzmán, predsednica mednarodne NA

Verjetno je med številnimi stvarmi, ki si jih želimo, na prvem mestu sreča. Nihče si ne želi trpeti, temveč uživati v prijetnem in s srečo napolnjenem življenju.

Toda če resno postavimo vprašanje o tem, kaj je sreča, nihče ne bo odgovoril enako in številni niti ne bodo vedeli, kaj odgovoriti. Sreča je popolno stanje, ki ga želimo doseči, vendar ga ne znamo opredeliti, ker zadeva vse človekove ravni in človeka kot celoto.

Večina srečo razume precej abstraktno in zdi se jim tako oddaljena in nedostopna, da se zdi vsak napor za njeno doseganje brezploden. Cilj ni jasen, ne vemo, kje jo iskati, sredstva za njeno doseganje pa so neustrezna. V nadaljevanju si na kratko poglejmo vsako od navedenih trditev.

sreca1Cilj ni jasen

Ne vemo, kaj osrečuje, kajti skoraj vedno, kadar mislimo, da smo dosegli srečo, opazimo, da ne čutimo izpolnitve, ki smo jo pričakovali. Ali pa se nam to, kar smo dosegli, zdi nezadostno, zamegljeno ali ni več tako privlačno kakor takrat, ko se še ni udejanjilo.

Ne vemo, kje jo iskati

Kje je sreča? V materialnem in čutnem zadovoljstvu? V prijetnih občutkih? V notranjem miru? V veliki količini znanja? V globoki duhovni gotovosti? Na kateri ravni človekove zavesti domuje sreča? Samo na eni od naštetih ravni ali na vseh? In če drži zadnje, kako zadostiti vsem hkrati, če pa se zdi, da si njihove zahteve ponavadi nasprotujejo?

Sredstva za njeno doseganje so neustrezna

To je posledica nejasnega cilja in nezmožnosti, da bi ga ustrezno umestili. Zato so uporabljena sredstva ne le neustrezna, temveč pogosto niti ne uporabimo nobenega sredstva, ampak upamo, da nam bo življenje vse podarilo na pladnju in da bo vse po naših merilih. Treba je torej ponovno premisliti o lastnih prepričanjih in delovanju, ki izhaja iz tega.

Treba je razjasniti lastne cilje in se vprašati: “Kaj je sreča za vsakogar med nami?” Veliko koristneje je, če začnemo s preprostejšimi stvarmi, znotraj lastnih možnosti, ki so zelo otipljive, naj bo to na materialni ali duhovni ravni. Dobro je dejansko vedeti, ali nas veseli sprehajanje, branje, razmišljanje … V teh in podobnih primerih lahko vsakdo brez težav hitro najde svoj košček sreče.

sreca2Kje je sreča? Če vsakdo razmisli o ustroju lastne osebnosti, bo lahko našel sebi ustrezno srečo. Telo ima svoje vrste zadovoljstva, ki v nasprotju z marsikaterim prepričanjem ni vedno povezano s čuti. Tudi psiha hrepeni po sebi lastni sreči, ki v nasprotju z marsikaterim prepričanjem ne izhaja iz tega, da smo ljubljeni in razumljeni, temveč da znamo ljubiti in razumeti, vključno s samim seboj, vendar brez slepega egoizma. Razuma ne zadovolji golo kopičenje podatkov, ki niso namenjeni premagovanju dvomov. Vrednejših je nekaj dobro utrjenih idej kot tisoč med seboj nepovezanih pojmov, neuporabnih v vsakdanjem življenju.

Vsekakor je treba imeti zadostna sredstva za življenje, toda vedra pripravljenost na razvoj bolj kot kar koli omogoča srečo na razumski, čustveni in fizični ravni. Odkritje, da smo resnična človeška bitja in ne samo naključja obstoja, odkritje, da lahko živimo nekaj, kar presega čutne vrste zadovoljstva, odkritje, da lahko obvladujemo lastna čustva, tako da ne ranimo drugih in sebe, odkritje, da je svet poln lepote in harmonije, čeprav ti nista vedno očitni – vse to v nas vzbuja zdravo radost, ki jo lahko skoraj zanesljivo opredelimo kot srečo.

Srečni smo, kadar začnemo uživati v preprostih stvareh, kadar se na naše ustnice zlahka prikrade nasmeh, kadar smo se pripravljeni vsak dan naučiti nekaj novega in si nenehno utirati pot do začrtanih ciljev. Če se prepuščamo domišljiji brez prazne fantazije, če sanjamo z občutkom za praktičnost, če se spuščamo v življenjske pustolovščine in obenem predvidevamo tveganja, če ljubimo z zaupanjem, potem imamo vse pogoje za srečo.