Inkovski vladar Inka Pachacutec je šel nekoč po poti s svojim spremstvom in naletel na lisico, ki je ležala v blatu in so jo mimoidoči kamenjali. Inka je sestopil s svoje nosilnice, se približal lisici, jo zvlekel iz blata in vzel v roke. Prestrašena lisica ga je poskušala ugrizniti, zato so jo stražarji hoteli ubiti. Toda Pachacutec je še naprej ljubkoval žival, dokler ni zaspala, stisnjena v njegovem naročju. Potem je dejal: »Ta lisica je takšna kot ljudstvo, ki ga napada in muči slab vladar. Če za njim pride dober vladar, bo ljudstvo še vedno mislilo, da je tudi on slab in ugriznilo bo roko, ki mu hoče dobro. Rešitev ni v tem, da trdimo, da je to ljudstvo hudobno, temveč mu je treba še naprej pomagati, dokler se ne prilagodi zamenjavi vladarja.«