Mladost ni le eno od obdobij v življenju, ampak predvsem stanje duhá. Je izraz volje in občutkov. Predstavlja zmago poguma nad strahopetnostjo, zmago iznajdljivosti in podjetnosti nad vdajanjem udobnemu in brezskrbnemu življenju.

Človek ne postane star, ko doseže določeno število let. Star postane, ko izgubi svoje ideale. Res je, da leta puščajo posledice na obrazu, izguba ideala pa pušča sledove na duši. Predsodki, neodločnost, strah in obup so sovražniki, ki nas tlačijo k tlom in nas bodo pred smrtjo spremenili v prah.

Mlad je tisti, ki lahko še vedno pokaže navdušenje nad čim, tisti, ki kot otrok nenehno sprašuje: “In potem?” Tisti, ki sproža dogodke in se veseli življenjske igre. Mladi ste, kolikor je mlado vaše zaupanje. Stari, kolikor ste neodločni. Mladi, kolikor sta mlada vaša samozavest in vaše upanje. Stari, kolikor ste negotovi. Mladi boste, dokler boste zaznavali lepo, dobro in veliko, dokler boste zaznavali glasove narave, vaših bližnjih, tistega nepojmljivega. Če bo vaše srce nekega dne prazno od obupa, razjedeno od cinizma, naj bo Bog milosten do vaše duše – duše starca.